Page 100 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 31, ISSN 2590-9754
P. 100
študijski večeri
ženskih likov, postane razvidno, da so viktimizirani, npr. da so brez dela
telesa (Mala morska deklica), kar zajema tudi lika baletke (Stanovitni ko-
sitrni vojak) in Karen z odsekanimi nogami (Rdeči čeveljci); da so nespo-
sobne (lik matere v Grdem račku), da so jim naložene težke preizkuš-
nje (deklica Gerda v Snežni kraljici); da so zasmehovane (Kraljična na
zrnu graha, Svinjski pastir); da umirajo in umrejo (Deklica z vžigalica-
mi, Mala morska deklica); da so stare, grde in čarovnice, zato jih lahko
ubijejo (npr. lik čarovnice v Vžigalniku) ipd.
V njegovi najbolj znani pravljici z naslovom Grdi raček preko sveta
poosebljenih živali tematizira svojo avtobiografijo. Prepričan je bil, da je
bil nezakonski sin danskega kralja Kristijana VIII. in dvorne dame Elise
Ahlefeldt Laurvig, češ da sta ga dala v posvojitev na vas (račje gnezdo),
čeprav je v resnici kraljevski ptič, nastal iz »labodovega jajca«. Tudi citat
iz Grdega račka, »Lahko se izvališ v račjaku, vendar je pomembno, da
si iz labodovega jajca!«, je aluzija, s katero je romantiziral svoje poreklo,
saj se je udinjal aristokraciji:
Kar k njim poletim, h kraljevskim pticam! [...] In poletel je nad vodo in
zaplaval proti čudovitim labodom. [...] Odrasli labodi so se mu priklanja-
li. (Andersen 1998, 161)
Nič ne de, če se rodiš v račjaku, da se le izlezeš iz labodjega jajca! (An-
dersen 1998, 161)
Andersen in vera
H. C. Andersen je v svojem življenju napisal okrog 210 pravljic in
njegova krščanska prepričanja so v podtonu prisotna v vseh pravljicah,
čeprav se še vedno najde kakšna pravljica v rokopisu. Pisatelj je izumil
svoj model klasične (avtorske) pravljice za otroke in odrasle v obdobju
1835–1874. Zipes pravi, da z ideološkim namenom (Zipes 2006, 81), ker
so njegove pravljice prežete s splošnimi nauki protestantske etike in z
idejo o naravnem biološkem redu. Čeprav je bil skromnega družbenega
98
ženskih likov, postane razvidno, da so viktimizirani, npr. da so brez dela
telesa (Mala morska deklica), kar zajema tudi lika baletke (Stanovitni ko-
sitrni vojak) in Karen z odsekanimi nogami (Rdeči čeveljci); da so nespo-
sobne (lik matere v Grdem račku), da so jim naložene težke preizkuš-
nje (deklica Gerda v Snežni kraljici); da so zasmehovane (Kraljična na
zrnu graha, Svinjski pastir); da umirajo in umrejo (Deklica z vžigalica-
mi, Mala morska deklica); da so stare, grde in čarovnice, zato jih lahko
ubijejo (npr. lik čarovnice v Vžigalniku) ipd.
V njegovi najbolj znani pravljici z naslovom Grdi raček preko sveta
poosebljenih živali tematizira svojo avtobiografijo. Prepričan je bil, da je
bil nezakonski sin danskega kralja Kristijana VIII. in dvorne dame Elise
Ahlefeldt Laurvig, češ da sta ga dala v posvojitev na vas (račje gnezdo),
čeprav je v resnici kraljevski ptič, nastal iz »labodovega jajca«. Tudi citat
iz Grdega račka, »Lahko se izvališ v račjaku, vendar je pomembno, da
si iz labodovega jajca!«, je aluzija, s katero je romantiziral svoje poreklo,
saj se je udinjal aristokraciji:
Kar k njim poletim, h kraljevskim pticam! [...] In poletel je nad vodo in
zaplaval proti čudovitim labodom. [...] Odrasli labodi so se mu priklanja-
li. (Andersen 1998, 161)
Nič ne de, če se rodiš v račjaku, da se le izlezeš iz labodjega jajca! (An-
dersen 1998, 161)
Andersen in vera
H. C. Andersen je v svojem življenju napisal okrog 210 pravljic in
njegova krščanska prepričanja so v podtonu prisotna v vseh pravljicah,
čeprav se še vedno najde kakšna pravljica v rokopisu. Pisatelj je izumil
svoj model klasične (avtorske) pravljice za otroke in odrasle v obdobju
1835–1874. Zipes pravi, da z ideološkim namenom (Zipes 2006, 81), ker
so njegove pravljice prežete s splošnimi nauki protestantske etike in z
idejo o naravnem biološkem redu. Čeprav je bil skromnega družbenega
98
