Page 105 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 31, ISSN 2590-9754
P. 105
milena mileva blažić
Andersenovi ilustratorki
Za razliko od pravljic J. in W. Grimma, ki predstavljajo model ljud-
ske pravljice in ki sta jih brata Grimm predvsem zapisovala in tudi spre-
minjala od prve rokopisne izdaje leta 1810 do zadnje, sedme, izdaje leta
1859, je za Andersenove pravljice značilno, da so izrazito avtorske in
predstavljajo nov model, imenovan model klasične pravljice. Čeprav je
Andersen napisal okrog 70 knjig, predvsem za odrasle, je najbolj znan
zaradi svoje zbirke pravljic. Ukvarjal se je tudi z risanjem in s slikanica-
mi, tudi sam je poustvaril 16 slikanic.
Po letu 1945 se je v Sloveniji povečalo zanimanje za pravljice in sli-
kanice. Leta 1945 je bila ustanovljena Akademija za likovno umetnost
(Akademija upodabljajočih umetnosti), na kateri so študirale prve slo-
venske ilustratorke, specializirane za otroške ilustracije in pravljice.
Zato se je za njih – Marlenka Stupica, Marjanca Jemec Božič, Ančka
Gošnik Godec in Jelka Reichman – uveljavilo ljudsko poimenovanje
pravljičarke.
Značilnost Marlenke Stupica je tudi ilustriranje Andersenovih prav
ljic, npr. Grdi raček, Palčica (Avguštin 2005).
Velike barvne površine, kjer se nekoč jasna obrisna linija prostora, fi-
gur in predmetov v njem v mehkih prehodih vse bolj staplja z barvo, po
stanejo še izrazitejše v Grdem račku (1993). Motivni svet je z izjemo dveh
prizorov posvečen živalim in čudoviti naravi, ki jo umetnica spremlja sko-
zi vse štiri letne čase: v od sonca razvajenem poletju, ko se iz jajc sku-
paj z rumenimi račkami izleže čuden labodji mladič, v melanholični je-
seni, ko se jate ptic v žarkem poznem soncu z listjem, ki ga odnaša veter
z dreves, selijo na jug, v beli zimi, doživeti v preprosti izbici, polni ljub-
kih otrok, ter v ključnem prizoru pravega zmagoslavja pomladi. Preobraz-
bo grdega račka v elegantnega belega laboda je Marlenka Stupica poudari-
la v vrhunski, bidermajersko slikoviti podobi ozelenelega mestnega parka
z razcvetelim španskim bezgom, smetanastimi labodi, ki se ogledujejo na
mirni gladini ribnika, ter praznično napravljenimi otroki, spominjajočimi
na meščanske portrete iz obdobja romantike. Ob sprehodu skozi očarljiva
prizorišča, kjer seveda ne manjka drobnih posebnosti, ni težko spoznati,
103
Andersenovi ilustratorki
Za razliko od pravljic J. in W. Grimma, ki predstavljajo model ljud-
ske pravljice in ki sta jih brata Grimm predvsem zapisovala in tudi spre-
minjala od prve rokopisne izdaje leta 1810 do zadnje, sedme, izdaje leta
1859, je za Andersenove pravljice značilno, da so izrazito avtorske in
predstavljajo nov model, imenovan model klasične pravljice. Čeprav je
Andersen napisal okrog 70 knjig, predvsem za odrasle, je najbolj znan
zaradi svoje zbirke pravljic. Ukvarjal se je tudi z risanjem in s slikanica-
mi, tudi sam je poustvaril 16 slikanic.
Po letu 1945 se je v Sloveniji povečalo zanimanje za pravljice in sli-
kanice. Leta 1945 je bila ustanovljena Akademija za likovno umetnost
(Akademija upodabljajočih umetnosti), na kateri so študirale prve slo-
venske ilustratorke, specializirane za otroške ilustracije in pravljice.
Zato se je za njih – Marlenka Stupica, Marjanca Jemec Božič, Ančka
Gošnik Godec in Jelka Reichman – uveljavilo ljudsko poimenovanje
pravljičarke.
Značilnost Marlenke Stupica je tudi ilustriranje Andersenovih prav
ljic, npr. Grdi raček, Palčica (Avguštin 2005).
Velike barvne površine, kjer se nekoč jasna obrisna linija prostora, fi-
gur in predmetov v njem v mehkih prehodih vse bolj staplja z barvo, po
stanejo še izrazitejše v Grdem račku (1993). Motivni svet je z izjemo dveh
prizorov posvečen živalim in čudoviti naravi, ki jo umetnica spremlja sko-
zi vse štiri letne čase: v od sonca razvajenem poletju, ko se iz jajc sku-
paj z rumenimi račkami izleže čuden labodji mladič, v melanholični je-
seni, ko se jate ptic v žarkem poznem soncu z listjem, ki ga odnaša veter
z dreves, selijo na jug, v beli zimi, doživeti v preprosti izbici, polni ljub-
kih otrok, ter v ključnem prizoru pravega zmagoslavja pomladi. Preobraz-
bo grdega račka v elegantnega belega laboda je Marlenka Stupica poudari-
la v vrhunski, bidermajersko slikoviti podobi ozelenelega mestnega parka
z razcvetelim španskim bezgom, smetanastimi labodi, ki se ogledujejo na
mirni gladini ribnika, ter praznično napravljenimi otroki, spominjajočimi
na meščanske portrete iz obdobja romantike. Ob sprehodu skozi očarljiva
prizorišča, kjer seveda ne manjka drobnih posebnosti, ni težko spoznati,
103
