Page 104 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 31, ISSN 2590-9754
P. 104
študijski večeri
Andersen v Ljubljani
Andersen (1805–1875) je veliko potoval, tridesetkrat je bival v tujini
– če seštejemo vse njegove poti, je deset let svojega življenja preživel zu-
naj Danske. V avtobiografijah, dnevnikih, pismih in potopisih je pisal
in risal v svoj dnevnik. Na poti z Dunaja v Trst se je dvakrat ustavil v
Ljubljani. Prvič je prišel s kočijo (19.–20. marca 1846), drugič z vlakom
(30.–31. maja 1854). Obakrat je v Ljubljani prespal v hotelu Stadt Wien,
ki se je nahajal v bližini današnje ljubljanske veleblagovnice Nama oz.
kina Komuna. Videl je vhod v Postojnsko jamo, ki ga je tudi narisal, bil
je navdušen nad kraško pokrajino in Italijo, kar je opisal v svoji drugi
avtobiografiji z naslovom Pravljica mojega življenja (1855).
Četrtek, 19. marca [1846]. Ob pol petih sem že popil vso kavo. Potem
sem se ves dan vozil prek hribovite pokrajine. Pomlad se je ponekod že na-
povedovala v žitnem polju, na vrbah in na sadnem drevju, ki je že cvetelo.
Kosil sem v Celju. Pozno zvečer sem prispel v Ljubljano. Spet so nam vzeli
potne liste. To me je razjezilo. V hotelu Stadt Wien je bil zelo objesten na-
takar. (Blažić 2005, 233)
Torek, 30. maja [1854]. Čez noč preko Semmeringa skozi silovit dež. V
Mürzzuschlagu, ob prihodu v vagon, nismo mogli potrditi naših vozovnic
za nadaljnjo vožnjo. Sprevodnik nam je pomagal, da smo to storili v Bruc-
ku. Zdaj je Einer zbolel, bruhal je skozi okno vagona. Zelo me je skrbelo
zanj. Bil je tudi siten. Zvečer, minaret smo prišli v Ljubljano, tam v hote-
lu Stadt Wien slab sprejem in slaba hrana. Pozabil sem pokrivalo. (Blažić
2005, 233)
Sreda, 31. maja [1854]. Moral sem vstati ob štirih zjutraj. Sam sem mo-
ral s prtljago na postajo. Vstopil sem v majhen, grd vagon z zelo prijaznim
človekom iz Trsta. Einer je odlično spal in ni kaj dosti videl. Nisem ga mo-
gel spraviti iz vagona, ko je večina že odšla. Potem pa je bil zelo siten in ne-
prijeten. Ob tem mi je bilo kar slabo. Lepa krajina. V Adelsbergu [Postojni]
kosilo. Videl vhod v znamenito jamo. Ob 9½ smo prispeli v Trst.« (Blažić
2005, 233)
102
Andersen v Ljubljani
Andersen (1805–1875) je veliko potoval, tridesetkrat je bival v tujini
– če seštejemo vse njegove poti, je deset let svojega življenja preživel zu-
naj Danske. V avtobiografijah, dnevnikih, pismih in potopisih je pisal
in risal v svoj dnevnik. Na poti z Dunaja v Trst se je dvakrat ustavil v
Ljubljani. Prvič je prišel s kočijo (19.–20. marca 1846), drugič z vlakom
(30.–31. maja 1854). Obakrat je v Ljubljani prespal v hotelu Stadt Wien,
ki se je nahajal v bližini današnje ljubljanske veleblagovnice Nama oz.
kina Komuna. Videl je vhod v Postojnsko jamo, ki ga je tudi narisal, bil
je navdušen nad kraško pokrajino in Italijo, kar je opisal v svoji drugi
avtobiografiji z naslovom Pravljica mojega življenja (1855).
Četrtek, 19. marca [1846]. Ob pol petih sem že popil vso kavo. Potem
sem se ves dan vozil prek hribovite pokrajine. Pomlad se je ponekod že na-
povedovala v žitnem polju, na vrbah in na sadnem drevju, ki je že cvetelo.
Kosil sem v Celju. Pozno zvečer sem prispel v Ljubljano. Spet so nam vzeli
potne liste. To me je razjezilo. V hotelu Stadt Wien je bil zelo objesten na-
takar. (Blažić 2005, 233)
Torek, 30. maja [1854]. Čez noč preko Semmeringa skozi silovit dež. V
Mürzzuschlagu, ob prihodu v vagon, nismo mogli potrditi naših vozovnic
za nadaljnjo vožnjo. Sprevodnik nam je pomagal, da smo to storili v Bruc-
ku. Zdaj je Einer zbolel, bruhal je skozi okno vagona. Zelo me je skrbelo
zanj. Bil je tudi siten. Zvečer, minaret smo prišli v Ljubljano, tam v hote-
lu Stadt Wien slab sprejem in slaba hrana. Pozabil sem pokrivalo. (Blažić
2005, 233)
Sreda, 31. maja [1854]. Moral sem vstati ob štirih zjutraj. Sam sem mo-
ral s prtljago na postajo. Vstopil sem v majhen, grd vagon z zelo prijaznim
človekom iz Trsta. Einer je odlično spal in ni kaj dosti videl. Nisem ga mo-
gel spraviti iz vagona, ko je večina že odšla. Potem pa je bil zelo siten in ne-
prijeten. Ob tem mi je bilo kar slabo. Lepa krajina. V Adelsbergu [Postojni]
kosilo. Videl vhod v znamenito jamo. Ob 9½ smo prispeli v Trst.« (Blažić
2005, 233)
102
