Page 79 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 31, ISSN 2590-9754
P. 79
jonatan vinkler
ni mogoče ovijati se v plašč svojega domoljublja in braniti se mrzlemu, su-
šilnemu severnemu vetru ...4 (Lapajne 1877, 357)
Zdi se, da je imel Lapajne v mislih za slovensko časopisje in narod
nostno vprašanje nič kaj zavidljivo situacijo pod »meščanskim ministr-
stvom« Karla kneza Auersperga; po prenehanju Slovenskega učitelja so
imeli slovenski pedagogi pri roki le Učiteljskega tovariša, ki je bil znat-
no konservativnejšega idearija kot Slovenski učitelj, toda od 1880 naprej
tudi Popotnika. Ta si je zastavil naslednji program:
Predvsem bo skrbel, da bo vsekdar vedel o važnih in potrebnih rečeh
kako modro besede temeljito, pa po domače povedati: opazoval bo marlji-
ve učitelje, kako se z najboljšim uspehom pri pouku mladine trudijo, da jih
lahko drugim v posnemanje priporoči; poslušal bo dalje pravljice in pri-
povedke, katere si preprosto ljudstvo pripoveduje, kakšne pesmi si prepe-
va ali kake navade in šege se pri njem na raznih krajih nahajajo ... Poizve-
doval bo, kje je kak pokojnik kaj imenitnega in slavnega v blagor človeštva
storil [poudaril J. V.] ... (Popotnik 1890, št. 3, 1)
Popotnika je kot drugi urednik od 1883. celih 36 let vodil Miha Nerat,
časopis je izhajal najprej v Celju in nato v Mariboru, imel številne stal-
ne sodelavce, ki so bili pripravljeni podobno kot Nerat – in številni pred
in po njem, tudi danes! – pisati na etični pogon in za boglonaj, med nji-
mi tudi pesnika Josipa Frauensfelda, znanega štajerskega rodoljuba, ki
je svoj strokovni moto izpovedal s stavkom: »Za Slovence mora biti ob-
čevalni jezik slovenski, drugače sploh nehamo biti Slovenci.« (Hojan
2003, 333.)
Recepcijsko povsem drugačno »specifično težo« kot na začetku iz-
hajanja pa je Popotnik dobil leta 1889, ko ga je za društveni časopis spre-
jela Z(a)veza slovenskih učiteljskih društev, tedaj poglavitna organiza-
cija slovenskega učiteljstva. Le-ta je leta 1890 Popotnika prevzela v last
tudi kot lastnica in izdajateljica, kar je dalo časopisu status uradne sta-
4 Zaradi lažjega branja navajam navedke iz primarnih virov 19. stoletja v pričujo-
či razpravi v pravopisno posodobljeni obliki, in sicer vse navedke v razpravi brez
izjeme.
77
ni mogoče ovijati se v plašč svojega domoljublja in braniti se mrzlemu, su-
šilnemu severnemu vetru ...4 (Lapajne 1877, 357)
Zdi se, da je imel Lapajne v mislih za slovensko časopisje in narod
nostno vprašanje nič kaj zavidljivo situacijo pod »meščanskim ministr-
stvom« Karla kneza Auersperga; po prenehanju Slovenskega učitelja so
imeli slovenski pedagogi pri roki le Učiteljskega tovariša, ki je bil znat-
no konservativnejšega idearija kot Slovenski učitelj, toda od 1880 naprej
tudi Popotnika. Ta si je zastavil naslednji program:
Predvsem bo skrbel, da bo vsekdar vedel o važnih in potrebnih rečeh
kako modro besede temeljito, pa po domače povedati: opazoval bo marlji-
ve učitelje, kako se z najboljšim uspehom pri pouku mladine trudijo, da jih
lahko drugim v posnemanje priporoči; poslušal bo dalje pravljice in pri-
povedke, katere si preprosto ljudstvo pripoveduje, kakšne pesmi si prepe-
va ali kake navade in šege se pri njem na raznih krajih nahajajo ... Poizve-
doval bo, kje je kak pokojnik kaj imenitnega in slavnega v blagor človeštva
storil [poudaril J. V.] ... (Popotnik 1890, št. 3, 1)
Popotnika je kot drugi urednik od 1883. celih 36 let vodil Miha Nerat,
časopis je izhajal najprej v Celju in nato v Mariboru, imel številne stal-
ne sodelavce, ki so bili pripravljeni podobno kot Nerat – in številni pred
in po njem, tudi danes! – pisati na etični pogon in za boglonaj, med nji-
mi tudi pesnika Josipa Frauensfelda, znanega štajerskega rodoljuba, ki
je svoj strokovni moto izpovedal s stavkom: »Za Slovence mora biti ob-
čevalni jezik slovenski, drugače sploh nehamo biti Slovenci.« (Hojan
2003, 333.)
Recepcijsko povsem drugačno »specifično težo« kot na začetku iz-
hajanja pa je Popotnik dobil leta 1889, ko ga je za društveni časopis spre-
jela Z(a)veza slovenskih učiteljskih društev, tedaj poglavitna organiza-
cija slovenskega učiteljstva. Le-ta je leta 1890 Popotnika prevzela v last
tudi kot lastnica in izdajateljica, kar je dalo časopisu status uradne sta-
4 Zaradi lažjega branja navajam navedke iz primarnih virov 19. stoletja v pričujo-
či razpravi v pravopisno posodobljeni obliki, in sicer vse navedke v razpravi brez
izjeme.
77
