Page 78 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 31, ISSN 2590-9754
P. 78
razprave, študije
bo šola dal integralističnega družbenega modela, poglavitni del tedaj
dobro uglašenega tria (služeča) šola – (rimskokatoliška) štola – (habs-
burška) pištola; ta je na vrh vsega bivajočega stavil Boga v ekskluzivno
rimskokatoliškem razumevanju, pod njim Rimsko cerkev z njeno dog
matiko, moralko, z njeno nepremenljivostjo ter z dozdevno nezmotlji-
vo učiteljsko avtoriteto, z roko v roki s habsburškim cesarskim presto-
lom, povsem spodaj pa bolj ali manj nesamostojne oziroma podrejene
družbene podsisteme. – Tudi šolstvo. In šolnike.
»Na drugi strani mize« so stali Mahniču nasproti sodelavci ma-
riborskega nadučitelja Mihe Nerata pri Popotniku, ki je prvič prišel
v svet 10. januarja 1880. Poleg Nerata so ga v Celju ustanovili liberal-
ni Štajerci Anton Brezovnik, učitelj iz Vojnika, vodja celjske okoli-
čanske osnovne šole Janko Lopan in poslanec v štajerskem deželnem
zboru (1878–90) Mihael Žolgar, sicer gimnazijski profesor in kasneje
tudi šolski nadzornik. Popotnik je nastal zavoljo potrebe liberalnejše-
ga dela slovenskega učiteljstva, ki na začetku osemdesetih let 19. stolet
ja ni imelo primernega objavljanega organa, s katerim bi se identifici-
ralo: Slovenski učitelj (1872–77), ki ga je izdajal Ivan Lapajne, je, kot je
zapisal izdajatelj, prenehal izhajati, ker »imamo Slovenci za obilo svo-
jih časopisov premalo materialnih sredstev« (Lapajne 1877, 356). List je
imel na vratu zaplembe posameznih številk, tiskovne tožbe, v katerih
ga je občasno zastopal celjski odvetnik in »rodoljub z dežele« dr. Josip
Sernec, in to brezplačno, veliko naročnikov, a malo plačnikov in zato
dolgove v tiskarni, predvsem pa so umanjkali situirani in vplivi pod-
porniki. Slovenski učitelj je v razdelku Šolske novice in drobtine ute-
meljil, zakaj zapira vrata:
Še drugi razlog temu, da s svojim delovanjem prenehamo, je ta, da piha
sedaj tako mrzel in suh veter za slovenske liste, slovenske knjige, da se
mora vse posušiti in zmrzniti, kar ne dobiva dovolj moči in moče. No,
možje pa, kateri so bili glavni podporniki listu, so vsled teh okoliščin priš-
li v zadrege, v neprilike in tudi materialno škodo tako, da jim vsaj za zdaj
76
bo šola dal integralističnega družbenega modela, poglavitni del tedaj
dobro uglašenega tria (služeča) šola – (rimskokatoliška) štola – (habs-
burška) pištola; ta je na vrh vsega bivajočega stavil Boga v ekskluzivno
rimskokatoliškem razumevanju, pod njim Rimsko cerkev z njeno dog
matiko, moralko, z njeno nepremenljivostjo ter z dozdevno nezmotlji-
vo učiteljsko avtoriteto, z roko v roki s habsburškim cesarskim presto-
lom, povsem spodaj pa bolj ali manj nesamostojne oziroma podrejene
družbene podsisteme. – Tudi šolstvo. In šolnike.
»Na drugi strani mize« so stali Mahniču nasproti sodelavci ma-
riborskega nadučitelja Mihe Nerata pri Popotniku, ki je prvič prišel
v svet 10. januarja 1880. Poleg Nerata so ga v Celju ustanovili liberal-
ni Štajerci Anton Brezovnik, učitelj iz Vojnika, vodja celjske okoli-
čanske osnovne šole Janko Lopan in poslanec v štajerskem deželnem
zboru (1878–90) Mihael Žolgar, sicer gimnazijski profesor in kasneje
tudi šolski nadzornik. Popotnik je nastal zavoljo potrebe liberalnejše-
ga dela slovenskega učiteljstva, ki na začetku osemdesetih let 19. stolet
ja ni imelo primernega objavljanega organa, s katerim bi se identifici-
ralo: Slovenski učitelj (1872–77), ki ga je izdajal Ivan Lapajne, je, kot je
zapisal izdajatelj, prenehal izhajati, ker »imamo Slovenci za obilo svo-
jih časopisov premalo materialnih sredstev« (Lapajne 1877, 356). List je
imel na vratu zaplembe posameznih številk, tiskovne tožbe, v katerih
ga je občasno zastopal celjski odvetnik in »rodoljub z dežele« dr. Josip
Sernec, in to brezplačno, veliko naročnikov, a malo plačnikov in zato
dolgove v tiskarni, predvsem pa so umanjkali situirani in vplivi pod-
porniki. Slovenski učitelj je v razdelku Šolske novice in drobtine ute-
meljil, zakaj zapira vrata:
Še drugi razlog temu, da s svojim delovanjem prenehamo, je ta, da piha
sedaj tako mrzel in suh veter za slovenske liste, slovenske knjige, da se
mora vse posušiti in zmrzniti, kar ne dobiva dovolj moči in moče. No,
možje pa, kateri so bili glavni podporniki listu, so vsled teh okoliščin priš-
li v zadrege, v neprilike in tudi materialno škodo tako, da jim vsaj za zdaj
76
