Page 93 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 31, ISSN 2590-9754
P. 93
jonatan vinkler
virniku] verujemo in ker verujemo, kar nas sv. cerkev uči. Principu av-
toritete heretiki nasproti postavljajo neomejeno prostost subjektivnega
naziranja v verskih rečeh. In ta je tudi princip, katerega se drži loža: on
prepušča vsakemu, naj misli o Bogu in verskih rečeh, kakor mu je lju-
bo. Seveda samo katoliško ne! Upor proti učeči cerkveni avtoriteti ter ne
omejena prostost subjektivnosti je tudi v husitstvu glavni znak. Ni res, da
je Luter prvi proglasil princip subjektivizma za najvišji v verskih vpraša-
njih: to je pred njim storil že Hus, a za Husom je kot dedič njegovega duha
Komenský ta princip dalje razvil; Hus in Komenský sta nerazdružljiva.
(Mahnič 1892b, 72–73)
In tudi:
[B]rezmiselno [je] ločevati med Komenským kot heretikom in peda-
gogom, ker vera zavzema celega človeka in določa vse njegovo mišljenje in
delovanje, torej tudi, v koliko se razteza na vzgojo; da, nikjer versko nazi-
ranje globlje ne sega kot ravno pri vzgoji. Predmet vzgoje je namreč člo-
vek; ravno vera je pa, ki določa vprašanja v razmerju do najvišjega bitja,
o končnem smotru, kakor tudi o smotru sedanjega življenja. Kakor odgo-
varja vera na ta vprašanja, tako in po tem se bo ravnala tudi vzgoja člove-
kova. Naravna, da drugače bo hotel vzgajati svojega otroka darvinist, dru-
gače mohamedanec, drugače racionalist, a drugače katoličan! In tako tudi
vzgoja, izvršena po nazorih Komenskega-pedagoga [poudarjeno v izvirni-
ku], se ne more in se ne da tako izvršiti, da ne bi se pokorila tudi nazorom
Komenskega – heretika (Mahnič 1892b, 139)
Mahničev katoliški ekskluzivizem in njegova miselna pozicija aut –
aut nista bila v njegovem času v slovenski kulturi nič prav posebnega in
nista definirala izključno Mahničevega idearija in imaginarija. Na ka-
toliški strani jo je namreč brez težave prebrati v besedilih, ki takrat na-
stajajo o Primožu Trubarju.7 Šlo je za domač(ijsk)o podalpsko intelek-
tualnozgodovinsko aplikacijo znamenitega Ciprijanovega izreka Nulla
salus extra Ecclesiam. Josip Valentin Gruden tako kot sklep svojega zgo-
7 Več je prebrati v razpravi Nenada Vitorovića o polemiki ob štiristoletnici
Trubarjevega rojstva (Vitorović 2006, 217–63).
91
virniku] verujemo in ker verujemo, kar nas sv. cerkev uči. Principu av-
toritete heretiki nasproti postavljajo neomejeno prostost subjektivnega
naziranja v verskih rečeh. In ta je tudi princip, katerega se drži loža: on
prepušča vsakemu, naj misli o Bogu in verskih rečeh, kakor mu je lju-
bo. Seveda samo katoliško ne! Upor proti učeči cerkveni avtoriteti ter ne
omejena prostost subjektivnosti je tudi v husitstvu glavni znak. Ni res, da
je Luter prvi proglasil princip subjektivizma za najvišji v verskih vpraša-
njih: to je pred njim storil že Hus, a za Husom je kot dedič njegovega duha
Komenský ta princip dalje razvil; Hus in Komenský sta nerazdružljiva.
(Mahnič 1892b, 72–73)
In tudi:
[B]rezmiselno [je] ločevati med Komenským kot heretikom in peda-
gogom, ker vera zavzema celega človeka in določa vse njegovo mišljenje in
delovanje, torej tudi, v koliko se razteza na vzgojo; da, nikjer versko nazi-
ranje globlje ne sega kot ravno pri vzgoji. Predmet vzgoje je namreč člo-
vek; ravno vera je pa, ki določa vprašanja v razmerju do najvišjega bitja,
o končnem smotru, kakor tudi o smotru sedanjega življenja. Kakor odgo-
varja vera na ta vprašanja, tako in po tem se bo ravnala tudi vzgoja člove-
kova. Naravna, da drugače bo hotel vzgajati svojega otroka darvinist, dru-
gače mohamedanec, drugače racionalist, a drugače katoličan! In tako tudi
vzgoja, izvršena po nazorih Komenskega-pedagoga [poudarjeno v izvirni-
ku], se ne more in se ne da tako izvršiti, da ne bi se pokorila tudi nazorom
Komenskega – heretika (Mahnič 1892b, 139)
Mahničev katoliški ekskluzivizem in njegova miselna pozicija aut –
aut nista bila v njegovem času v slovenski kulturi nič prav posebnega in
nista definirala izključno Mahničevega idearija in imaginarija. Na ka-
toliški strani jo je namreč brez težave prebrati v besedilih, ki takrat na-
stajajo o Primožu Trubarju.7 Šlo je za domač(ijsk)o podalpsko intelek-
tualnozgodovinsko aplikacijo znamenitega Ciprijanovega izreka Nulla
salus extra Ecclesiam. Josip Valentin Gruden tako kot sklep svojega zgo-
7 Več je prebrati v razpravi Nenada Vitorovića o polemiki ob štiristoletnici
Trubarjevega rojstva (Vitorović 2006, 217–63).
91
