Page 94 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 31, ISSN 2590-9754
P. 94
razprave, študije
dovinopisnega narativa o Primožu Trubarju v Zgodovini slovenskega na-
roda konstatira:
Ako se ob sklepu še enkrat ozremo na Trubarjev značaj in njegovo de-
lovanje, moramo reči: Mogočni valovi velikega verskega gibanja so Tru-
barja mnogo višje dvignili, kakor bi se bil sicer mogel povzpeti s svojimi
lastnimi močmi. Bil je mož srednje naobrazbe, brez izrednih darov uma
in srca. [...]
V svojem cerkvenem delovanju je bil popolnoma odvisen od virtem-
berških bogoslovcev, ki so mu dajali pravec, in od kranjskih stanov, ka-
terih »ponižni sluga« je bil. Zato našemu verskemu gibanju ni vtisnil pe-
čata svoje osebnosti. Kot pisatelj Trubar ni bil samostojen in originalen.
Vsa njegova dela so skoraj izključno prevodi nemških protestantskih knjig.
(Gruden 1912, 656).
Josip Lavtižar pa svojega Primoža Trubarja, versko sliko našega na-
roda iz 16. stoletja, delo, ki je, kot je misliti, ciljalo na najbolj splošne-
ga bralca, končuje s pomenljivim stavkom. Ta bi mogel biti pravzaprav
moto tovrstnega rimskokatoliškega integralističnega dojemanja, kot je
uokvirjalo tako recepcijo Komenskega kot slovenske reformacije ob kon-
cu 19. stoletja pa vse tja do druge svetovne vojne:
Primož Trubar! Čast si delal materini besedi. Žal, da nisi delal časti
tudi njeni veri. (Lavtižar 1935, 128)
Toda: v obeh Mahničevih esejih o Komenskem se v zvezi z znameni-
tim češkim učenjakom ves čas prepletajo trije narativi. Brati je namreč
tisto, 1) kar je Komenský zapisal sam in je Mahnič večinoma brez sklice-
vanja na konkretna mesta v izvirniku prepisal v svoji besedili, ob tem 2)
vrednotenje Komenskega v očeh Mahniča in nazadnje številne odmeve
3) narativa o Komenskem, kot ga je v biografiji o njem zapisal znameniti
češki pedagog, psiholog, sociolog in filozof odločno liberalnih nazorov
Gustav Adolf Lindner (1828–1887), ki ga češka kulturna zgodovina šteje
za najpomembnejšega pedagoga po Komenskem. Dominantna sta zlas-
ti Mahničevo vrednotenje Komenskega in topogledno utemeljevanje in
92
dovinopisnega narativa o Primožu Trubarju v Zgodovini slovenskega na-
roda konstatira:
Ako se ob sklepu še enkrat ozremo na Trubarjev značaj in njegovo de-
lovanje, moramo reči: Mogočni valovi velikega verskega gibanja so Tru-
barja mnogo višje dvignili, kakor bi se bil sicer mogel povzpeti s svojimi
lastnimi močmi. Bil je mož srednje naobrazbe, brez izrednih darov uma
in srca. [...]
V svojem cerkvenem delovanju je bil popolnoma odvisen od virtem-
berških bogoslovcev, ki so mu dajali pravec, in od kranjskih stanov, ka-
terih »ponižni sluga« je bil. Zato našemu verskemu gibanju ni vtisnil pe-
čata svoje osebnosti. Kot pisatelj Trubar ni bil samostojen in originalen.
Vsa njegova dela so skoraj izključno prevodi nemških protestantskih knjig.
(Gruden 1912, 656).
Josip Lavtižar pa svojega Primoža Trubarja, versko sliko našega na-
roda iz 16. stoletja, delo, ki je, kot je misliti, ciljalo na najbolj splošne-
ga bralca, končuje s pomenljivim stavkom. Ta bi mogel biti pravzaprav
moto tovrstnega rimskokatoliškega integralističnega dojemanja, kot je
uokvirjalo tako recepcijo Komenskega kot slovenske reformacije ob kon-
cu 19. stoletja pa vse tja do druge svetovne vojne:
Primož Trubar! Čast si delal materini besedi. Žal, da nisi delal časti
tudi njeni veri. (Lavtižar 1935, 128)
Toda: v obeh Mahničevih esejih o Komenskem se v zvezi z znameni-
tim češkim učenjakom ves čas prepletajo trije narativi. Brati je namreč
tisto, 1) kar je Komenský zapisal sam in je Mahnič večinoma brez sklice-
vanja na konkretna mesta v izvirniku prepisal v svoji besedili, ob tem 2)
vrednotenje Komenskega v očeh Mahniča in nazadnje številne odmeve
3) narativa o Komenskem, kot ga je v biografiji o njem zapisal znameniti
češki pedagog, psiholog, sociolog in filozof odločno liberalnih nazorov
Gustav Adolf Lindner (1828–1887), ki ga češka kulturna zgodovina šteje
za najpomembnejšega pedagoga po Komenskem. Dominantna sta zlas-
ti Mahničevo vrednotenje Komenskega in topogledno utemeljevanje in
92
