Page 169 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 169
RAZGLEDI, VPOGLEDI
Stati in obstati 16(2020): 403-425
https://doi.org/10.26493/2590-9754.16(32)403-425
Mihael Glavan
EDVARD KOCBEK IN SØREN KIERKEGAARD
V naši predstavitvi povzemamo Kocbekovo dolgoletno pozorno
motrenje filozofske misli Sörena Kierkegaarda. Pri tem ne bomo posve-
čali pozornosti v naši literarni vedi in kuturnozgodovinski publicisti-
ki pogostemu razpravljanju o tem, kaj je pravzaprav bil Edvard Kocbek
– pesnik, pisatelj esejist, dramatik, filozof, politik. Za nas je bil vse to
in še kaj. Govorimo o človeku, ki je globoko veroval v socialno vsebino
krščanstva zunaj vseh cerkvenih hierarhij in v svobodnega človeka zu-
naj komunizma. V vsem njegovem delu je jasno izražena religioznost,
očitna tudi v umetnostnih besedilih in celo v revolucijskih pamfletih.
Po svoji akademski izobrazbi ni bil filozof, a njegov opus dnevniških
razmislekov, krajših in daljših esejev, temelječih na temeljitem poznava-
nju evropske filozofije od srednjega veka do marksizma, eksistencializ-
ma in personalizma, izkazuje, da ga lahko uvrščamo tudi med sloven-
ske filozofe dvajsetega stoletja, čeprav ga na uradnem spletnem seznamu
slovenskih filozofov ne najdemo. Če lahko govorimo o Kocbekovi filo-
zofiji, potem ta sodi predvsem na področje personalizma in eksistencia-
lizma, zlasti religioznega, pri katerem se najbolj zgleduje po francoskem
filozofu Emmanuelu Mounierju in danskem teološkem mislecu Sörenu
Kierkegaardu. Njegov samosvoj in nov prispevek pa je nedvomno vera
v univerzalni etos, temelječa na osebni etiki življenja. V tem pogledu je
bil celo predhodnik švicarskega filozofa in teologa Hansa Künga.
Temeljitejšo analizo Kocbekove filozofske misli prepuščamo kompe-
tentnim slovenskim filozofom in sociologom, ki jim je sedaj že dostopen
403
Stati in obstati 16(2020): 403-425
https://doi.org/10.26493/2590-9754.16(32)403-425
Mihael Glavan
EDVARD KOCBEK IN SØREN KIERKEGAARD
V naši predstavitvi povzemamo Kocbekovo dolgoletno pozorno
motrenje filozofske misli Sörena Kierkegaarda. Pri tem ne bomo posve-
čali pozornosti v naši literarni vedi in kuturnozgodovinski publicisti-
ki pogostemu razpravljanju o tem, kaj je pravzaprav bil Edvard Kocbek
– pesnik, pisatelj esejist, dramatik, filozof, politik. Za nas je bil vse to
in še kaj. Govorimo o človeku, ki je globoko veroval v socialno vsebino
krščanstva zunaj vseh cerkvenih hierarhij in v svobodnega človeka zu-
naj komunizma. V vsem njegovem delu je jasno izražena religioznost,
očitna tudi v umetnostnih besedilih in celo v revolucijskih pamfletih.
Po svoji akademski izobrazbi ni bil filozof, a njegov opus dnevniških
razmislekov, krajših in daljših esejev, temelječih na temeljitem poznava-
nju evropske filozofije od srednjega veka do marksizma, eksistencializ-
ma in personalizma, izkazuje, da ga lahko uvrščamo tudi med sloven-
ske filozofe dvajsetega stoletja, čeprav ga na uradnem spletnem seznamu
slovenskih filozofov ne najdemo. Če lahko govorimo o Kocbekovi filo-
zofiji, potem ta sodi predvsem na področje personalizma in eksistencia-
lizma, zlasti religioznega, pri katerem se najbolj zgleduje po francoskem
filozofu Emmanuelu Mounierju in danskem teološkem mislecu Sörenu
Kierkegaardu. Njegov samosvoj in nov prispevek pa je nedvomno vera
v univerzalni etos, temelječa na osebni etiki življenja. V tem pogledu je
bil celo predhodnik švicarskega filozofa in teologa Hansa Künga.
Temeljitejšo analizo Kocbekove filozofske misli prepuščamo kompe-
tentnim slovenskim filozofom in sociologom, ki jim je sedaj že dostopen
403
