Page 170 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 170
razgledi, vpogledi
skoraj celoten pisateljev leposlovni, esejistični in dnevniški opus, ob tej
priložnosti pa zgolj pregledno osvetljujemo razvojno črto Kocbekovih
premišljevanj o Kierkegaardu in dodajamo njegova eseja, s katerima je
Slovencem približal »velikega Danca«.
Kocbekovi (dnevniški) zapisi o Kierkegaardu
Prvi Kocbekov zapis o Kierkegaardu najdemo že v članku Literatura
danes,1 nastalem še v mariborskem semenišču. V kratkem pregledu po-
vojnega vala ekspresionistične literature Kocbek prepozna štiri filozof-
ske in literarne usmeritve in Kierkegaarda uvrsti v četrto.
Izhajam iz velikega časovnega vala vojne in revolucije, ki se pesniško
razpeni v ekspresionizmu. Napram razrvani resničnosti lahko zavzame
človek dvojno stališče. Ali skuša ubežati razvalinam v lepo pokrajino, bo-
disi deželo fantazije, bodisi zgodovine, lahko pa skuša najti pod razruše-
no obliko to, česar ni mogoče razrušiti: temelj, tloris, večne dobrine. Tako
nastanejo štiri skupine. – Prva skupina: pesniki, ki poletijo v fantastič-
nost: pisatelji kriminalnih in pustolovskih romanov. […]2 – Druga sku-
pina: Pesniki, ki poletijo v pretekle dobe, v zgodovino. Interes za zgodo-
vinski roman se je znova zbudil, kakor je navada pri človeku v njegovih
predhodnih dobah. […] – Tretja skupina: Nazaj k naravi in v naravo. […]
Sem spada vsa literatura domače ograde (Heimatdichtung). – Četrta sku-
pina. Vsi globoki ljudje so začeli uvidevati in spoznavati stisko časa v od-
padu od Boga. Vsi največji duhovi, ki stojijo danes v središču literarnega
zanimanja, so polni religiozne vsebine: Hölderlin, Stefan George, Dosto-
jevski, Strindberg, Sören Kierkegaard, Newman idr. Religija vseh teh du-
hov se često izraža v oblikah, ki niso naše, pa vendar postajajo na nekak
način obris in izraz vsega temeljnega religioznega razpoloženja …3
1 »Forum«, naslov razdelka z več krajšimi besedili različnih avtorjev.
2 Oznaka […] pomeni, da je nekaj besedila izpuščenega, ker za naš namen ni
relevantno.
3 Lipica 53 (1925): 26, 37. V opombi k članku navaja svoj vir: Fr. Muckermann,
Leuchtturm, 7–8, 1925. Referenčni avtor Friedrich Muckermann (1883–1946) je bil
404
skoraj celoten pisateljev leposlovni, esejistični in dnevniški opus, ob tej
priložnosti pa zgolj pregledno osvetljujemo razvojno črto Kocbekovih
premišljevanj o Kierkegaardu in dodajamo njegova eseja, s katerima je
Slovencem približal »velikega Danca«.
Kocbekovi (dnevniški) zapisi o Kierkegaardu
Prvi Kocbekov zapis o Kierkegaardu najdemo že v članku Literatura
danes,1 nastalem še v mariborskem semenišču. V kratkem pregledu po-
vojnega vala ekspresionistične literature Kocbek prepozna štiri filozof-
ske in literarne usmeritve in Kierkegaarda uvrsti v četrto.
Izhajam iz velikega časovnega vala vojne in revolucije, ki se pesniško
razpeni v ekspresionizmu. Napram razrvani resničnosti lahko zavzame
človek dvojno stališče. Ali skuša ubežati razvalinam v lepo pokrajino, bo-
disi deželo fantazije, bodisi zgodovine, lahko pa skuša najti pod razruše-
no obliko to, česar ni mogoče razrušiti: temelj, tloris, večne dobrine. Tako
nastanejo štiri skupine. – Prva skupina: pesniki, ki poletijo v fantastič-
nost: pisatelji kriminalnih in pustolovskih romanov. […]2 – Druga sku-
pina: Pesniki, ki poletijo v pretekle dobe, v zgodovino. Interes za zgodo-
vinski roman se je znova zbudil, kakor je navada pri človeku v njegovih
predhodnih dobah. […] – Tretja skupina: Nazaj k naravi in v naravo. […]
Sem spada vsa literatura domače ograde (Heimatdichtung). – Četrta sku-
pina. Vsi globoki ljudje so začeli uvidevati in spoznavati stisko časa v od-
padu od Boga. Vsi največji duhovi, ki stojijo danes v središču literarnega
zanimanja, so polni religiozne vsebine: Hölderlin, Stefan George, Dosto-
jevski, Strindberg, Sören Kierkegaard, Newman idr. Religija vseh teh du-
hov se često izraža v oblikah, ki niso naše, pa vendar postajajo na nekak
način obris in izraz vsega temeljnega religioznega razpoloženja …3
1 »Forum«, naslov razdelka z več krajšimi besedili različnih avtorjev.
2 Oznaka […] pomeni, da je nekaj besedila izpuščenega, ker za naš namen ni
relevantno.
3 Lipica 53 (1925): 26, 37. V opombi k članku navaja svoj vir: Fr. Muckermann,
Leuchtturm, 7–8, 1925. Referenčni avtor Friedrich Muckermann (1883–1946) je bil
404
