Page 171 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 171
mihael glavan
Kocbeku je bila najbližja četrta skupina, v kateri je našel potrditev za
svoje prenovljeno »bogoiskateljstvo«. Očitno se je takrat prvič temeljite-
je seznanil z Kierkegaardovo mislijo, s katero se je potem bolj pogloblje-
no ukvarjal do konca svojega življenja.
Celo vrsto že zrelih in poglobljenih zapisov o evropski filozofi-
ji, predvsem nemški pa tudi širše, najdemo slabo desetletje kasneje v
Kocbekovem dnevniku za leto 1933. Kierkegaard je sedaj že v središču
njegove filozofske pozornosti.
Potreba po filozofiji, ki so jo v drugi polovici prejšnjega stoletja priro-
dne vede razvrednotile in potisnile na rob spoznavne teorije, je v zadnjem
desetletju doživela nov velik razmah, in to ne v najzadnji meri po psiholo-
giji. Po Heglovem sistemu, ki je neko filozofsko periodo zaključil, je filo-
zofija razpadla v posamezna znanstvena prizadevanja, pravi filozofski na-
pon je životaril le še v karakterologiji in vedi o življenju (Lebenskunde),
pa tudi v zgodovinskem razlaganju. Vsa ta prizadevanja pa so korenini-
la v dušeslovju, v otipavanju podzavesti, od koder danes znova klijejo v fi-
lozofsko jasnost. Zato se ta prizadevanja danes v tem sproščanju obrača-
jo proti psihologiji.
Najbolj pač fenomenologija (Husserl), ki je najdrznejši prodor v čis-
to spoznavnost. Prvo in drugo je ekstrem (namreč psihologija in nadču-
tno Husserlovo spoznanje), zato se novejša fenomenologija obrača že bolj
v čutnost, toda vseeno še nima pravega prijema, kajti moment verova-
nja (Glaube an die Wirklichkeit) v resničnost so popolnoma eliminira-
li iz spoznanja.
Morda je najsrečnejša zveza med psihologijo in čisto fenomenologijo v
eksistenčni filozofiji Karla Jaspersa.
nemški jezuit in glavni pisec v revijah Der Gral in Der Leuchtturm. V tistem času
je revija v Leipzigu izhajala kot tednik, vsebinsko pa se je osredotočala predvsem
na kritiko državne tiskovne cenzure in tudi širše politične satire. Revija Der Gral
je bila berlinski mesečnik za duhovno življenje, filozofijo znanost in literaturo. Z
navedbo vira Kocbek seveda neposredno pričuje, katere nemške strokovne in le-
poslovne revije je takrat kot komaj dvajsetletni študent teologije prebiral in za ka-
tere filozofske in duhovne smeri se je ogreval. Slovenska glasila križarskega giban-
ja (Križ, Križ na gori, Stražni ognji) neposredno izkazujejo nemške (Leuchtturm
– svetilnik) vzore.
405
Kocbeku je bila najbližja četrta skupina, v kateri je našel potrditev za
svoje prenovljeno »bogoiskateljstvo«. Očitno se je takrat prvič temeljite-
je seznanil z Kierkegaardovo mislijo, s katero se je potem bolj pogloblje-
no ukvarjal do konca svojega življenja.
Celo vrsto že zrelih in poglobljenih zapisov o evropski filozofi-
ji, predvsem nemški pa tudi širše, najdemo slabo desetletje kasneje v
Kocbekovem dnevniku za leto 1933. Kierkegaard je sedaj že v središču
njegove filozofske pozornosti.
Potreba po filozofiji, ki so jo v drugi polovici prejšnjega stoletja priro-
dne vede razvrednotile in potisnile na rob spoznavne teorije, je v zadnjem
desetletju doživela nov velik razmah, in to ne v najzadnji meri po psiholo-
giji. Po Heglovem sistemu, ki je neko filozofsko periodo zaključil, je filo-
zofija razpadla v posamezna znanstvena prizadevanja, pravi filozofski na-
pon je životaril le še v karakterologiji in vedi o življenju (Lebenskunde),
pa tudi v zgodovinskem razlaganju. Vsa ta prizadevanja pa so korenini-
la v dušeslovju, v otipavanju podzavesti, od koder danes znova klijejo v fi-
lozofsko jasnost. Zato se ta prizadevanja danes v tem sproščanju obrača-
jo proti psihologiji.
Najbolj pač fenomenologija (Husserl), ki je najdrznejši prodor v čis-
to spoznavnost. Prvo in drugo je ekstrem (namreč psihologija in nadču-
tno Husserlovo spoznanje), zato se novejša fenomenologija obrača že bolj
v čutnost, toda vseeno še nima pravega prijema, kajti moment verova-
nja (Glaube an die Wirklichkeit) v resničnost so popolnoma eliminira-
li iz spoznanja.
Morda je najsrečnejša zveza med psihologijo in čisto fenomenologijo v
eksistenčni filozofiji Karla Jaspersa.
nemški jezuit in glavni pisec v revijah Der Gral in Der Leuchtturm. V tistem času
je revija v Leipzigu izhajala kot tednik, vsebinsko pa se je osredotočala predvsem
na kritiko državne tiskovne cenzure in tudi širše politične satire. Revija Der Gral
je bila berlinski mesečnik za duhovno življenje, filozofijo znanost in literaturo. Z
navedbo vira Kocbek seveda neposredno pričuje, katere nemške strokovne in le-
poslovne revije je takrat kot komaj dvajsetletni študent teologije prebiral in za ka-
tere filozofske in duhovne smeri se je ogreval. Slovenska glasila križarskega giban-
ja (Križ, Križ na gori, Stražni ognji) neposredno izkazujejo nemške (Leuchtturm
– svetilnik) vzore.
405
