Page 84 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 84
razprave, študije
Objavljena zgodba je prevod pričevanj negovalke H. Ob vsej tragiki, ki
je spremljala fante na bojiščih, se zdi, da ta in podobne objave niso bile
toliko namenjene obsodbi nesmiselne vojne kot »napačne« vere … Tudi
zato, ker se stotnikova izvoljenka prikazuje kot kriva za vse hudo, kar
ga je v vojni doletelo. Vojak obžaluje, ne da je »Kanonenfutter«, ampak
ker se je zaljubil v dekle, ki ni bilo katoličanka. Bralec ne izve, ali se je
stotnik – zdaj spet kot katoličan –, tako kot od vsega tuzemskega, pos-
lovil tudi od žene …
Če je le bila priložnost, je Klekl objavljal prilike, zgodbe in prigode v
katoliško vero spreobrnjenih »slehernikov« pa tudi skrajšane biografije
znanih osebnosti s skoraj identično duhovno izkušnjo in transformacijo.
Avgusta 1917 je ta čast doletela pesnika in prevajalca, Goethejevega so-
dobnika in sopotnika, grofa Stolberga (Friedrich Leopold zu Stolberg-
Stolberg, 1750–1819). Na binkoštno nedeljo, 1. junija 1800, se je spreobr-
nil v katoliško vero, kar je v nemških, pretežno protestantskih deželah
sprožilo vrsto odzivov.2 O njem je Klekl objavil: »V hiši grofa Stolberg
Fridrich Leopolda, šteri se je iz luteranske vere nazaj povrno v katoli-
čansko, se je vsaki den sküpno molilo za vnoge dobre dühovnike. Jeli,
kak lepa zahvalnost za milost prave vere!« (Marijin list, november–de-
cember 1917, št. 11–12, 163)
V predzadnjem letu vojne tudi v Kleklovem tedniku Novine ne izos-
tane objava o misijonarju, ki je v ZDA srečal skupino otrok. Objave
o »pravi« in »nepravi« veri niso pojenjale, na prvi strani tednika je
bila 27. maja 1917 objavljena zgodba o »Pravi materi«. V New Yorku
je živela družina štirih otrok, v kateri je bil mlajši sin evangeličan-
ske veroizpovedi, ostali starejši bratje in sestre pa katoliške. Razlog
je povsem življenjski: mama omenjenih treh otrok je bila katoličanka
in do njene smrti so otroci živeli z njo in njeno vero. Oče in »druga
mama«, oba evangeličanske veroizpovedi, sta otroke vzela k sebi in
tako se je tudi njihova verska vzgoja nekolikanj usmerila »drugam« …
Misijonar v naslovni zgodbi je otroke pobaral: »Deca moja, li ostanite
verni katoličanci!« Kot da zgodba otrok, ki so izgubili mamo, ne bi bila
dovolj žalostna, je v zaključku zgodbe sledil vzvišen poduk o nepravi
2 https://de.wikipedia.org/wiki/Friedrich_Leopold_zu_Stolberg-Stolberg
318
Objavljena zgodba je prevod pričevanj negovalke H. Ob vsej tragiki, ki
je spremljala fante na bojiščih, se zdi, da ta in podobne objave niso bile
toliko namenjene obsodbi nesmiselne vojne kot »napačne« vere … Tudi
zato, ker se stotnikova izvoljenka prikazuje kot kriva za vse hudo, kar
ga je v vojni doletelo. Vojak obžaluje, ne da je »Kanonenfutter«, ampak
ker se je zaljubil v dekle, ki ni bilo katoličanka. Bralec ne izve, ali se je
stotnik – zdaj spet kot katoličan –, tako kot od vsega tuzemskega, pos-
lovil tudi od žene …
Če je le bila priložnost, je Klekl objavljal prilike, zgodbe in prigode v
katoliško vero spreobrnjenih »slehernikov« pa tudi skrajšane biografije
znanih osebnosti s skoraj identično duhovno izkušnjo in transformacijo.
Avgusta 1917 je ta čast doletela pesnika in prevajalca, Goethejevega so-
dobnika in sopotnika, grofa Stolberga (Friedrich Leopold zu Stolberg-
Stolberg, 1750–1819). Na binkoštno nedeljo, 1. junija 1800, se je spreobr-
nil v katoliško vero, kar je v nemških, pretežno protestantskih deželah
sprožilo vrsto odzivov.2 O njem je Klekl objavil: »V hiši grofa Stolberg
Fridrich Leopolda, šteri se je iz luteranske vere nazaj povrno v katoli-
čansko, se je vsaki den sküpno molilo za vnoge dobre dühovnike. Jeli,
kak lepa zahvalnost za milost prave vere!« (Marijin list, november–de-
cember 1917, št. 11–12, 163)
V predzadnjem letu vojne tudi v Kleklovem tedniku Novine ne izos-
tane objava o misijonarju, ki je v ZDA srečal skupino otrok. Objave
o »pravi« in »nepravi« veri niso pojenjale, na prvi strani tednika je
bila 27. maja 1917 objavljena zgodba o »Pravi materi«. V New Yorku
je živela družina štirih otrok, v kateri je bil mlajši sin evangeličan-
ske veroizpovedi, ostali starejši bratje in sestre pa katoliške. Razlog
je povsem življenjski: mama omenjenih treh otrok je bila katoličanka
in do njene smrti so otroci živeli z njo in njeno vero. Oče in »druga
mama«, oba evangeličanske veroizpovedi, sta otroke vzela k sebi in
tako se je tudi njihova verska vzgoja nekolikanj usmerila »drugam« …
Misijonar v naslovni zgodbi je otroke pobaral: »Deca moja, li ostanite
verni katoličanci!« Kot da zgodba otrok, ki so izgubili mamo, ne bi bila
dovolj žalostna, je v zaključku zgodbe sledil vzvišen poduk o nepravi
2 https://de.wikipedia.org/wiki/Friedrich_Leopold_zu_Stolberg-Stolberg
318
