Page 100 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVI (2020), številka 32, ISSN 2590-9754
P. 100
razprave, študije
Eden teh je bil tudi bohemist prof. dr. Aleksandr Stich, ki se je na
Filozofsko fakulteto vrnil leta 1990 in bil nato s svojimi asistenti, dok-
torskimi študenti (V. Petrbok, R. Lunga, J. Linda, J. Linka, M. Valašek
idr.) in sodelavci sozaslužen za bogat razcvet češke barokistike zadnjih
desetletij. Eden od vrhuncev tega razvoja je bila zagotovo razstava Sláva
barokní Čechie s kuratorjem Vítom Vlnasom (2001), ki je imela namen
resno zatresti interpretacijski ključ »dolgega trajanja« v češki kulturi.
Ta je obdobje baroka bolj ali manj enoznačno od srede 19. stoletja ra-
zumeval, poimenoval in pojasnjeval s sintagmo iz naslova znamenitega
Jiráskovega zgodovinskega romana – »temina«. Toda še pred tem se je
zgodil, za pogled od zunaj morda še dosti pomembnejši, miljnik: 1996.
je izšla monografija Až do předsině nebes Václava Černega, v katerem je
ob množici novih spregledov in branj starih besedil zlasti pomenljiva
konstatacija Černega, da (je) vsaka epoha, pa tako tudi barok, s svojim
novim branjem literarnega kanona predstavlja(la) prej tisto, kar je žele-
la postati, kot tisto, kar je zares bila. To je veljalo po mišljenju Černega
za baročno katoliško branje predbaročnih avtorjev, tudi nekatoliških,
pa velja tudi za branje temeljnih besedil svetovnega kanona nekatoliške
nabožne književnosti v obdobju med 1945 in 1991 v slovenskem prosto-
ru, z odmevi pa tu in tam še celo do konca 20. stoletja.
Podobno, kot je znanost v zadnjih dveh desetletjih opravila resno re-
fleksijo svojega vedenja in pogledov na dobo baroka v primarnem »do-
gajalnem« prostoru Jana Amosa Komenskega, na Češkem, je smiselno
nekaj podobnega, seveda v omejenem obsegu, opraviti tudi za trenutno
stanje izdajanja Jana Amosa Komenskega pri Slovencih.
Velika didaktika (1995) v slovenskem jeziku
Zato prihaja v razvid izdaja Jan Amos Komenský, Velika didaktika
(Novo mesto, 1995; nadalje JAK VD). Slednja je zadnje delo Komenskega,
ki je tekstno integralno izdano v sodobnem slovenskem jeziku, in je
tudi edina knjiga znamenitega Čeha, ki ima v slovenskem intelektual-
nem prostoru najširšo recepcijsko zmožnost. To pomeni, da je izdana v
334
Eden teh je bil tudi bohemist prof. dr. Aleksandr Stich, ki se je na
Filozofsko fakulteto vrnil leta 1990 in bil nato s svojimi asistenti, dok-
torskimi študenti (V. Petrbok, R. Lunga, J. Linda, J. Linka, M. Valašek
idr.) in sodelavci sozaslužen za bogat razcvet češke barokistike zadnjih
desetletij. Eden od vrhuncev tega razvoja je bila zagotovo razstava Sláva
barokní Čechie s kuratorjem Vítom Vlnasom (2001), ki je imela namen
resno zatresti interpretacijski ključ »dolgega trajanja« v češki kulturi.
Ta je obdobje baroka bolj ali manj enoznačno od srede 19. stoletja ra-
zumeval, poimenoval in pojasnjeval s sintagmo iz naslova znamenitega
Jiráskovega zgodovinskega romana – »temina«. Toda še pred tem se je
zgodil, za pogled od zunaj morda še dosti pomembnejši, miljnik: 1996.
je izšla monografija Až do předsině nebes Václava Černega, v katerem je
ob množici novih spregledov in branj starih besedil zlasti pomenljiva
konstatacija Černega, da (je) vsaka epoha, pa tako tudi barok, s svojim
novim branjem literarnega kanona predstavlja(la) prej tisto, kar je žele-
la postati, kot tisto, kar je zares bila. To je veljalo po mišljenju Černega
za baročno katoliško branje predbaročnih avtorjev, tudi nekatoliških,
pa velja tudi za branje temeljnih besedil svetovnega kanona nekatoliške
nabožne književnosti v obdobju med 1945 in 1991 v slovenskem prosto-
ru, z odmevi pa tu in tam še celo do konca 20. stoletja.
Podobno, kot je znanost v zadnjih dveh desetletjih opravila resno re-
fleksijo svojega vedenja in pogledov na dobo baroka v primarnem »do-
gajalnem« prostoru Jana Amosa Komenskega, na Češkem, je smiselno
nekaj podobnega, seveda v omejenem obsegu, opraviti tudi za trenutno
stanje izdajanja Jana Amosa Komenskega pri Slovencih.
Velika didaktika (1995) v slovenskem jeziku
Zato prihaja v razvid izdaja Jan Amos Komenský, Velika didaktika
(Novo mesto, 1995; nadalje JAK VD). Slednja je zadnje delo Komenskega,
ki je tekstno integralno izdano v sodobnem slovenskem jeziku, in je
tudi edina knjiga znamenitega Čeha, ki ima v slovenskem intelektual-
nem prostoru najširšo recepcijsko zmožnost. To pomeni, da je izdana v
334
