Page 136 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 33, ISSN 2590-9754
P. 136
razgledi, vpogledi
dogajanje/delovanje zunaj slovenskega prostora, ne more biti zadosten
razlog za neobravnavo, saj so v knjigi smiselno in upravičeno deležni po-
zornosti cesarsko-katoliški poveljniki in vojaki, tudi če niso bili Slovenci
in so bili le posredno povezani s slovenskim prostorom (kot »Croaten«
v cesarski vojski). Mnogo plemiških protestantskih beguncev je sode-
lovalo v vojni na švedski strani in nekateri med njimi so med vojno in
po njej naredili uspešno kariero v švedski službi. Nekateri so tudi padli
v bojih, kot polbrat in dva sinova Paula Khevenhüllerja, ki je bil do leta
1629 na čelu koroških deželnih stanov, v vojni pa je za švedskega kra-
lja financiral regiment konjenikov in mu tudi poveljeval ter bil že leta
1645 sprejet v vrste najvišjega švedskega plemstva. Zaradi teh zaslug so
Švedi zahtevali in dosegli, da je v ustrezen paragraf vestfalske/osnab-
rüške mirovne pogodbe prišla zahteva po povrnitvi zaplenjenih rodbin-
skih posestev na Koroškem. Švedi so si tudi sicer na mirovnih pogajanjih
prizadevali za povrnitev pravic avstrijskega protestantskega plemstva,
toda Habsburžani pri svojih dednih deželah (in Češki) niso popusti-
li (in tudi omenjeni paragraf ni bil uresničen, kljub dolgotrajnim sod-
nim postopkom). Tudi potomci izseljene ljubljanske meščanske družine
Snoilsky/Znojilškov so pustili pomembne sledove. Kot lahko preberemo
že v Enciklopediji Slovenije in kot je tam pisal pokojni Janez Stanonik, je
bil eden od njih pisar švedskega vojnega kabineta, kot tak je sodeloval
pri pripravah mirovne konference v Osnabrücku in bil po vojni šved-
ski diplomat ter odpravnik poslov pri državnem zboru v Regensburgu.
Skratka, več kot dovolj za kaj več kot zgolj posamezne bežne omembe
v obravnavani monografiji. Zgled in spodbuda bi bilo lahko delo Petra
Thalerja »Protestanti habsburških dednih dežel in protestantska velesila
Švedska v 17. stoletju.«1 Razpravo pozna in jo navaja tudi urednik mono-
grafije v omenjenem članku v Stati inu obstati 21-22/2015 (iz nje so tudi
zgornji podatki iz švedskih virov).
1 Peter Thaler, »Erbländische Protestanten und die protestantische Großmacht
Schweden im 17. Jahrhundert,« v Glaubwürdig bleiben: 500 Jahre protestantisches
Abenteuer; Wissenschaftlicher Begleitband zur Kärntner Landesausstellung 2011 in
Fresach, ur. Wilhelm Wadl (Celovec: Verlag des Geschichstvereines für Kärnten,
2011), 261–83.
134
dogajanje/delovanje zunaj slovenskega prostora, ne more biti zadosten
razlog za neobravnavo, saj so v knjigi smiselno in upravičeno deležni po-
zornosti cesarsko-katoliški poveljniki in vojaki, tudi če niso bili Slovenci
in so bili le posredno povezani s slovenskim prostorom (kot »Croaten«
v cesarski vojski). Mnogo plemiških protestantskih beguncev je sode-
lovalo v vojni na švedski strani in nekateri med njimi so med vojno in
po njej naredili uspešno kariero v švedski službi. Nekateri so tudi padli
v bojih, kot polbrat in dva sinova Paula Khevenhüllerja, ki je bil do leta
1629 na čelu koroških deželnih stanov, v vojni pa je za švedskega kra-
lja financiral regiment konjenikov in mu tudi poveljeval ter bil že leta
1645 sprejet v vrste najvišjega švedskega plemstva. Zaradi teh zaslug so
Švedi zahtevali in dosegli, da je v ustrezen paragraf vestfalske/osnab-
rüške mirovne pogodbe prišla zahteva po povrnitvi zaplenjenih rodbin-
skih posestev na Koroškem. Švedi so si tudi sicer na mirovnih pogajanjih
prizadevali za povrnitev pravic avstrijskega protestantskega plemstva,
toda Habsburžani pri svojih dednih deželah (in Češki) niso popusti-
li (in tudi omenjeni paragraf ni bil uresničen, kljub dolgotrajnim sod-
nim postopkom). Tudi potomci izseljene ljubljanske meščanske družine
Snoilsky/Znojilškov so pustili pomembne sledove. Kot lahko preberemo
že v Enciklopediji Slovenije in kot je tam pisal pokojni Janez Stanonik, je
bil eden od njih pisar švedskega vojnega kabineta, kot tak je sodeloval
pri pripravah mirovne konference v Osnabrücku in bil po vojni šved-
ski diplomat ter odpravnik poslov pri državnem zboru v Regensburgu.
Skratka, več kot dovolj za kaj več kot zgolj posamezne bežne omembe
v obravnavani monografiji. Zgled in spodbuda bi bilo lahko delo Petra
Thalerja »Protestanti habsburških dednih dežel in protestantska velesila
Švedska v 17. stoletju.«1 Razpravo pozna in jo navaja tudi urednik mono-
grafije v omenjenem članku v Stati inu obstati 21-22/2015 (iz nje so tudi
zgornji podatki iz švedskih virov).
1 Peter Thaler, »Erbländische Protestanten und die protestantische Großmacht
Schweden im 17. Jahrhundert,« v Glaubwürdig bleiben: 500 Jahre protestantisches
Abenteuer; Wissenschaftlicher Begleitband zur Kärntner Landesausstellung 2011 in
Fresach, ur. Wilhelm Wadl (Celovec: Verlag des Geschichstvereines für Kärnten,
2011), 261–83.
134
