Page 135 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 33, ISSN 2590-9754
P. 135
marko kerševan
obravnavanih prostorih in časih) lahko sklenemo – celo moramo – z
oceno, da so urednik in avtorji posameznih prispevkov opravili odlič-
no in pomembno delo: dobili smo kompleksno, večplastno, zanimivo
in berljivo delo, s skrbno dokumentiranimi prispevki, tudi z na novo
ali prvič preiskanimi domačimi arhivskimi in drugimi viri. V knjigi so
objavljeni in uspešno združeni prispevki, ki so po večini nastali v okvi-
ru različnih raziskovalnih projektov zadnjih let in ki bi sicer ostali do-
stopni le specializiranim raziskovalcem.
Če odmislimo posamezne kritične pripombe in manjše potrebne po-
pravke, ki se jim ne more izogniti nobeno tako obsežno delo, se ob taki
oceni kritičen pogled neizogibno usmeri k vprašanju, kaj v delu even-
tualno manjka, kaj pogrešamo in kaj zato kliče po nadaljnjih raziska-
vah ter objavah.
Pod naslovom Tridesetletna vojna in Slovenci ter podnaslovom
Evropski konflikt in slovenski prostor v prvi polovici 17. stoletja pogreša-
mo obravnavo glavnega dogodka tega časa na Slovenskem, povezanega
(tudi) s potekom 30-letne vojne: izselitve (ali spreobrnitve) velikega dela
protestantskega plemstva (kot neposredne posledice odloka Ferdinanda
II. iz leta 1628, na višku njegovih vojnih uspehov, preden so v spopade
posegli Švedi). Urednik zbornika je pri tem po eni strani »opravičen«,
saj je temu dogajanju v svojih raziskavah in objavah pri nas v zadnjem
času prav on posvetil največ pozornosti (tako tudi v predavanju/razpra-
vi Ferdinand II. na čelu protireformacije: plemstvo in konfesionalne raz-
mere na Kranjskem v prvi tretjini 17. stoletja v reviji Stati inu obstati 21-
22/2015, str. 180–233). Toda če drugega ne, bi bilo potrebno odsotnost tega
v monografiji nujno na nek način pojasniti in utemeljiti vsaj v splošnem
uvodu. Za tako opravičilo/utemeljitev ne morejo veljati »Slovenci« v na-
slovu, saj podnaslov smiselno izpostavi »slovenski prostor« (in prispev-
ki smiselno obravnavajo protagoniste dogajanj v tem prostoru, ne glede
na njihovo etnično/jezikovno poreklo in opredelitev)
S tem mankom je povezan še drugi: obravnava protestantskih plemi-
ških (in meščanskih) eksulantov iz tega prostora in posebej njihovega de-
lovanja v času in dogajanju 30-letne vojne, nenazadnje tistih, ki so ak-
tivno sodelovali na švedski strani. Dejstvo, da je šlo v tem primeru za
133
obravnavanih prostorih in časih) lahko sklenemo – celo moramo – z
oceno, da so urednik in avtorji posameznih prispevkov opravili odlič-
no in pomembno delo: dobili smo kompleksno, večplastno, zanimivo
in berljivo delo, s skrbno dokumentiranimi prispevki, tudi z na novo
ali prvič preiskanimi domačimi arhivskimi in drugimi viri. V knjigi so
objavljeni in uspešno združeni prispevki, ki so po večini nastali v okvi-
ru različnih raziskovalnih projektov zadnjih let in ki bi sicer ostali do-
stopni le specializiranim raziskovalcem.
Če odmislimo posamezne kritične pripombe in manjše potrebne po-
pravke, ki se jim ne more izogniti nobeno tako obsežno delo, se ob taki
oceni kritičen pogled neizogibno usmeri k vprašanju, kaj v delu even-
tualno manjka, kaj pogrešamo in kaj zato kliče po nadaljnjih raziska-
vah ter objavah.
Pod naslovom Tridesetletna vojna in Slovenci ter podnaslovom
Evropski konflikt in slovenski prostor v prvi polovici 17. stoletja pogreša-
mo obravnavo glavnega dogodka tega časa na Slovenskem, povezanega
(tudi) s potekom 30-letne vojne: izselitve (ali spreobrnitve) velikega dela
protestantskega plemstva (kot neposredne posledice odloka Ferdinanda
II. iz leta 1628, na višku njegovih vojnih uspehov, preden so v spopade
posegli Švedi). Urednik zbornika je pri tem po eni strani »opravičen«,
saj je temu dogajanju v svojih raziskavah in objavah pri nas v zadnjem
času prav on posvetil največ pozornosti (tako tudi v predavanju/razpra-
vi Ferdinand II. na čelu protireformacije: plemstvo in konfesionalne raz-
mere na Kranjskem v prvi tretjini 17. stoletja v reviji Stati inu obstati 21-
22/2015, str. 180–233). Toda če drugega ne, bi bilo potrebno odsotnost tega
v monografiji nujno na nek način pojasniti in utemeljiti vsaj v splošnem
uvodu. Za tako opravičilo/utemeljitev ne morejo veljati »Slovenci« v na-
slovu, saj podnaslov smiselno izpostavi »slovenski prostor« (in prispev-
ki smiselno obravnavajo protagoniste dogajanj v tem prostoru, ne glede
na njihovo etnično/jezikovno poreklo in opredelitev)
S tem mankom je povezan še drugi: obravnava protestantskih plemi-
ških (in meščanskih) eksulantov iz tega prostora in posebej njihovega de-
lovanja v času in dogajanju 30-letne vojne, nenazadnje tistih, ki so ak-
tivno sodelovali na švedski strani. Dejstvo, da je šlo v tem primeru za
133
