Page 176 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 33, ISSN 2590-9754
P. 176
prevod
prtij med izročilom Züricha in Ženeve.76 Podobno na Poljsko-litovskem
reformiranih teženj nista zaznamovala zgolj Calvin in Beza. Nedavne
ugotovitve so razkrile veliko teološko spretnost in politično kompetenco
Bullingerja in Vermiglija pri delovanju v okviru te skrajne verske razdro-
bljenosti.77 Nove študije tudi kažejo, da je Ženeva sicer res usmerjala re-
formo v Franciji, a zaradi tega ne gre prezreti pomembne vloge, ki so jo
odigrale švicarske reformirane cerkve in še posebej Bullinger pri pod-
pori svojih sovernikov.78
Sklep
Skušal sem orisati nekaj tem, o katerih se na našem raziskovalnem
področju danes precej govori. Medtem ko v naslednjih dneh z vese-
ljem pričakujem različna mnenja in razprave, naj prijazno opomnim,
da sem se pri pripravi pričujočega pregleda v zadregi zavedel, v kolikšni
meri sem tudi sam tako proizvod kot ujetnik zgodovinopisnih trendov,
ki sem jih opisal. Večina oseb in tem, omenjenih v tem članku, je igrala
in še igra pomembno vlogo v okviru mojih dolgotrajnih prizadevanj za
boljše razumevanje reformacije. Ne vem, če mi je tu uspelo uravnoteži-
ti lastne posebnosti in znanstveno strogost. Čeprav verjamem, da lah-
ko roža v Shakespearovem svetu diši prav tako lepo tudi pod kakšnim
drugim imenom, kaj podobnega ne bi mogli trditi za verske nemire v
konfederaciji v 16. stoletju. V zgodovinopisju evropskih reformacij, ki je
zelo tekmovalno, je več kot dovolj razlogov, spričo katerih še vedno me-
nim, da je najboljše ime: švicarska reformacija.
Prevedel Tomaž Jurca
Prispevek s simpozija Inštuta za švicarsko zgodovino reformacije bo pred-
vidoma izšel v zborniku: Albisser, Arianne, in Peter Opitz, ur. Die Zürcher
Reformation in Europa. Zürcher Beiträge zur Reformationsgeschichte, zv.
28. Zürich: TVZ.
174
prtij med izročilom Züricha in Ženeve.76 Podobno na Poljsko-litovskem
reformiranih teženj nista zaznamovala zgolj Calvin in Beza. Nedavne
ugotovitve so razkrile veliko teološko spretnost in politično kompetenco
Bullingerja in Vermiglija pri delovanju v okviru te skrajne verske razdro-
bljenosti.77 Nove študije tudi kažejo, da je Ženeva sicer res usmerjala re-
formo v Franciji, a zaradi tega ne gre prezreti pomembne vloge, ki so jo
odigrale švicarske reformirane cerkve in še posebej Bullinger pri pod-
pori svojih sovernikov.78
Sklep
Skušal sem orisati nekaj tem, o katerih se na našem raziskovalnem
področju danes precej govori. Medtem ko v naslednjih dneh z vese-
ljem pričakujem različna mnenja in razprave, naj prijazno opomnim,
da sem se pri pripravi pričujočega pregleda v zadregi zavedel, v kolikšni
meri sem tudi sam tako proizvod kot ujetnik zgodovinopisnih trendov,
ki sem jih opisal. Večina oseb in tem, omenjenih v tem članku, je igrala
in še igra pomembno vlogo v okviru mojih dolgotrajnih prizadevanj za
boljše razumevanje reformacije. Ne vem, če mi je tu uspelo uravnoteži-
ti lastne posebnosti in znanstveno strogost. Čeprav verjamem, da lah-
ko roža v Shakespearovem svetu diši prav tako lepo tudi pod kakšnim
drugim imenom, kaj podobnega ne bi mogli trditi za verske nemire v
konfederaciji v 16. stoletju. V zgodovinopisju evropskih reformacij, ki je
zelo tekmovalno, je več kot dovolj razlogov, spričo katerih še vedno me-
nim, da je najboljše ime: švicarska reformacija.
Prevedel Tomaž Jurca
Prispevek s simpozija Inštuta za švicarsko zgodovino reformacije bo pred-
vidoma izšel v zborniku: Albisser, Arianne, in Peter Opitz, ur. Die Zürcher
Reformation in Europa. Zürcher Beiträge zur Reformationsgeschichte, zv.
28. Zürich: TVZ.
174
