Page 147 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 34, ISSN 2590-9754
P. 147
BILO JE POVEDANO
Stati in obstati 17(2021): 355-382
https://doi.org/10.26493/2590-9754.17(34)355-382
VEKOSLAV GRMIČ (1923–2005) O LUTHROVI TEOLOGIJI
Grmičevo razumevanje Luthrove teologije
Fanika Krajnc-Vrečko
Slovenski teolog Vekoslav Grmič (1923–2005), eden naših najpo-
membnejših dogmatikov druge polovice 20. stoletja, je v slovenskem in
srednjeevropskem prostoru zapustil trdno sled v razumevanju nauka
Cerkve, ki je bil v iskanju večne resnice o Bogu skozi stoletja zaznamo-
van z različnimi razlagami posameznih vprašanj verovanja. Grmičeva
teološka in miselna ustvarjalnost je temeljila na dialoškem razumevanju
bivanja, mišljenja in delovanja sveta, ki se nenehno spreminja in v ka-
terem mora tudi teologija iskati vedno nove izraze za svoje evangeljsko
sporočilo. Prizadeval si je za posredovanje take teologije, ki bo ustreza-
la konkretnim življenjskim razmeram in bo upoštevala človeka v nje-
govem bivanjskem okolju ter v odnosu do Boga. V tem kontekstu se je,
kot je poudaril njegov naslednik na Teološki fakulteti, profesor Avguštin
Lah (2018, 165, 175), ukvarjal tudi z zgodovinskimi vprašanji krščanske
teologije in s svojo kritično držo do Cerkve povzemal ideje drugega va-
tikanskega koncila,
da naj Cerkev postane živo občestvo kot v prvih krščanskih časih oziroma
da zaživi kot »Božje ljudstvo« […], ki je tako v izrazu kot po vsebini prevla-
dujoča tema v protestantski ekleziologiji. […] Vekoslav Grmič, človek, te-
olog in mislec, ostaja kljub pomanjkljivostim simbol vernega, ustvarjalne-
ga, doslednega, v človeka in njegovo sedanjo in prihodnjo srečo, iz katere
se Bog ne sme izključiti, zazrtega človeka in profesorja.
Različna vrednotenja Grmičevega dela, ki so jih predstavili njego-
vi biografi, odražajo različna okolja, ki so sprejemala njegovo kritično
355
Stati in obstati 17(2021): 355-382
https://doi.org/10.26493/2590-9754.17(34)355-382
VEKOSLAV GRMIČ (1923–2005) O LUTHROVI TEOLOGIJI
Grmičevo razumevanje Luthrove teologije
Fanika Krajnc-Vrečko
Slovenski teolog Vekoslav Grmič (1923–2005), eden naših najpo-
membnejših dogmatikov druge polovice 20. stoletja, je v slovenskem in
srednjeevropskem prostoru zapustil trdno sled v razumevanju nauka
Cerkve, ki je bil v iskanju večne resnice o Bogu skozi stoletja zaznamo-
van z različnimi razlagami posameznih vprašanj verovanja. Grmičeva
teološka in miselna ustvarjalnost je temeljila na dialoškem razumevanju
bivanja, mišljenja in delovanja sveta, ki se nenehno spreminja in v ka-
terem mora tudi teologija iskati vedno nove izraze za svoje evangeljsko
sporočilo. Prizadeval si je za posredovanje take teologije, ki bo ustreza-
la konkretnim življenjskim razmeram in bo upoštevala človeka v nje-
govem bivanjskem okolju ter v odnosu do Boga. V tem kontekstu se je,
kot je poudaril njegov naslednik na Teološki fakulteti, profesor Avguštin
Lah (2018, 165, 175), ukvarjal tudi z zgodovinskimi vprašanji krščanske
teologije in s svojo kritično držo do Cerkve povzemal ideje drugega va-
tikanskega koncila,
da naj Cerkev postane živo občestvo kot v prvih krščanskih časih oziroma
da zaživi kot »Božje ljudstvo« […], ki je tako v izrazu kot po vsebini prevla-
dujoča tema v protestantski ekleziologiji. […] Vekoslav Grmič, človek, te-
olog in mislec, ostaja kljub pomanjkljivostim simbol vernega, ustvarjalne-
ga, doslednega, v človeka in njegovo sedanjo in prihodnjo srečo, iz katere
se Bog ne sme izključiti, zazrtega človeka in profesorja.
Različna vrednotenja Grmičevega dela, ki so jih predstavili njego-
vi biografi, odražajo različna okolja, ki so sprejemala njegovo kritično
355
