Page 148 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 34, ISSN 2590-9754
P. 148
bilo je povedano
teološko, družbeno, humanistično in antropološko misel, zato na tem
mestu poleg Lahovega omenjamo zapis Cvetke Tóth, ki je predstavila
Grmičeve razprave o protestantizmu.
Grmičevo raziskovanje Trubarjeve teološke misli
V svoji kritični, a dialoški in ekumensko naravnani drži do pojavov
v sodobni Cerkvi se je Grmič soočal tudi s pojavi v protestantizmu 16.
stoletja in nekaj svojih razprav namenil Primožu Trubarju, sistematič-
no pa je predstavil tudi Luthrovo teologijo 16. stoletja ter osvetlil neka-
tere temeljne Luthrove premise, na katerih temelji sodobna protestant-
ska teologija. O Grmiču kot poznavalcu slovenskega protestantizma je
v pričujoči reviji pripravila daljšo razpravo že Cvetka Hedžet Tóth in
med drugim zapisala (2014, 119–20):
Pozitivne pridobitve reformacije za nas, Slovence, povzema Grmič v
tole pomembno oceno: »Izostren čut za svobodo in človekove pravice, za
enakost pred Bogom vseh narodov in posameznih ljudi se je prebudil v
Slovencih prav v času reformacije.« Toda poslanstvo naših, slovenskih re-
formatorjev ni bilo lahko, nihče mu ni pel v zibelki uspavanke, rečeno s
kakšno novejšo prispodobo. Brez svojega jezika ne bi mogli postati evrop-
ski narod.
Razen obravnave teološke govorice, ki je pomemben del Trubarjeve
teologije, se Grmič ni ukvarjal z vprašanjem jezika, je pa Trubarjevo te-
ologijo skušal postaviti v sistem in pri njem izpostavil vprašanje, ki se
ga redko dotaknejo sodobni raziskovalci, namreč da je Trubarjevo teo-
loško misel mogoče razumeti, če jo najprej postavimo v njen čas, se pra-
vi predvsem, če v njej gledamo odgovor na razmere, ki so takrat vlada-
le v Cerkvi.
Spoznati je mogoče predvsem njegovo zakoreninjenost v razmerah, v
katerih je živel in deloval, in humanistične vplive, ki so ga že zgodaj izo-
blikovali in so ostali zanj vse življenje odločilni. […] Imel je globoko za-
vest poslanstva, ki ga mora izvršiti, in zato se je čutil odgovornega za svoje
356
teološko, družbeno, humanistično in antropološko misel, zato na tem
mestu poleg Lahovega omenjamo zapis Cvetke Tóth, ki je predstavila
Grmičeve razprave o protestantizmu.
Grmičevo raziskovanje Trubarjeve teološke misli
V svoji kritični, a dialoški in ekumensko naravnani drži do pojavov
v sodobni Cerkvi se je Grmič soočal tudi s pojavi v protestantizmu 16.
stoletja in nekaj svojih razprav namenil Primožu Trubarju, sistematič-
no pa je predstavil tudi Luthrovo teologijo 16. stoletja ter osvetlil neka-
tere temeljne Luthrove premise, na katerih temelji sodobna protestant-
ska teologija. O Grmiču kot poznavalcu slovenskega protestantizma je
v pričujoči reviji pripravila daljšo razpravo že Cvetka Hedžet Tóth in
med drugim zapisala (2014, 119–20):
Pozitivne pridobitve reformacije za nas, Slovence, povzema Grmič v
tole pomembno oceno: »Izostren čut za svobodo in človekove pravice, za
enakost pred Bogom vseh narodov in posameznih ljudi se je prebudil v
Slovencih prav v času reformacije.« Toda poslanstvo naših, slovenskih re-
formatorjev ni bilo lahko, nihče mu ni pel v zibelki uspavanke, rečeno s
kakšno novejšo prispodobo. Brez svojega jezika ne bi mogli postati evrop-
ski narod.
Razen obravnave teološke govorice, ki je pomemben del Trubarjeve
teologije, se Grmič ni ukvarjal z vprašanjem jezika, je pa Trubarjevo te-
ologijo skušal postaviti v sistem in pri njem izpostavil vprašanje, ki se
ga redko dotaknejo sodobni raziskovalci, namreč da je Trubarjevo teo-
loško misel mogoče razumeti, če jo najprej postavimo v njen čas, se pra-
vi predvsem, če v njej gledamo odgovor na razmere, ki so takrat vlada-
le v Cerkvi.
Spoznati je mogoče predvsem njegovo zakoreninjenost v razmerah, v
katerih je živel in deloval, in humanistične vplive, ki so ga že zgodaj izo-
blikovali in so ostali zanj vse življenje odločilni. […] Imel je globoko za-
vest poslanstva, ki ga mora izvršiti, in zato se je čutil odgovornega za svoje
356
