Page 149 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 34, ISSN 2590-9754
P. 149
fanika krajnc-vrečko
delo. […] Njegov humanizem je bil najtesneje povezan z njegovo religio-
znostjo in ljubeznijo do ubogega slovenskega ljudstva. (Grmič 1986, 136)
Ko je Trubarjevo teologijo skušal sistematično opredeliti, je pri njem
iskal načela teološke misli in jih povzel v luči Trubarjeve osebnosti, nje-
govih ciljev in motivov, ki so ga vodili pri delu. Izpostavil je biblični,
antropocentrični, dialoško-ekumenski, kritično-reformni ter duhov-
niški princip v Trubarjevem delu, ki je bilo, kot pravi Grmič, deloma
pod vplivom drugih reformatorjev, deloma pa ga je odlikovala njegova
samostojna teološka misel. (Grmič 1995, 251–257) Grmič nikjer ne trdi,
da je Trubar izrazit lutrovec, zato bo poznavalcu Trubarjeve misli mor-
da lažje osvetliti pogled na njegovo odvisnost od Luthrove teologije, ki
jo v zadnjem času kategorično izpostavljajo nekateri avtorji, če prisluh-
nemo Grmičevi predstavitvi Luthrove teologije.
Grmič in Luthrova teologija
V nadaljevanju objavljamo dve pomembni Grmičevi razpravi o
Luthru in njegovi teološki misli, ki sta izšli leta 1983 v reviji Znamenje,
in to Temeljni poudarki Luthrove teologije (1983b) ter Pogled sodobne-
ga katoliškega teologa na Luthra (1983a). Kljub oddaljenosti objave obeh
razprav se zdi Grmičevo razmišljanje povsem sodobno. Sam pri Luthru
išče tiste vsebine njegove teološke misli, ki bi jih lahko prav tako pripi-
sali avtorju samemu. Kot je o Grmiču dejal njegov naslednik Avguštin
Lah (2018, 175),
Vekoslav Grmič, človek, teolog in mislec, ostaja kljub pomanjkljivostim
simbol vernega, ustvarjalnega, doslednega, v človeka in njegovo sedanjo
in prihodnjo srečo, iz katere se Bog ne sme izključiti, zazrtega človeka in
profesorja,
tako je Grmič zapisal o Luthru, namreč da je kljub pomanjkljivostim
globoko zasidran v veri, cerkveni oče protestantizma, ki mu je šlo pred-
vsem za človeka, in ki je znotraj Cerkve, tudi katoliške, s svojo teološko
mislijo sprožil plaz, ki je skozi stoletja spremenil celotno krščansko te-
ološko misel. Obe razpravi moremo uvrstiti med redke tehtne teološke
357
delo. […] Njegov humanizem je bil najtesneje povezan z njegovo religio-
znostjo in ljubeznijo do ubogega slovenskega ljudstva. (Grmič 1986, 136)
Ko je Trubarjevo teologijo skušal sistematično opredeliti, je pri njem
iskal načela teološke misli in jih povzel v luči Trubarjeve osebnosti, nje-
govih ciljev in motivov, ki so ga vodili pri delu. Izpostavil je biblični,
antropocentrični, dialoško-ekumenski, kritično-reformni ter duhov-
niški princip v Trubarjevem delu, ki je bilo, kot pravi Grmič, deloma
pod vplivom drugih reformatorjev, deloma pa ga je odlikovala njegova
samostojna teološka misel. (Grmič 1995, 251–257) Grmič nikjer ne trdi,
da je Trubar izrazit lutrovec, zato bo poznavalcu Trubarjeve misli mor-
da lažje osvetliti pogled na njegovo odvisnost od Luthrove teologije, ki
jo v zadnjem času kategorično izpostavljajo nekateri avtorji, če prisluh-
nemo Grmičevi predstavitvi Luthrove teologije.
Grmič in Luthrova teologija
V nadaljevanju objavljamo dve pomembni Grmičevi razpravi o
Luthru in njegovi teološki misli, ki sta izšli leta 1983 v reviji Znamenje,
in to Temeljni poudarki Luthrove teologije (1983b) ter Pogled sodobne-
ga katoliškega teologa na Luthra (1983a). Kljub oddaljenosti objave obeh
razprav se zdi Grmičevo razmišljanje povsem sodobno. Sam pri Luthru
išče tiste vsebine njegove teološke misli, ki bi jih lahko prav tako pripi-
sali avtorju samemu. Kot je o Grmiču dejal njegov naslednik Avguštin
Lah (2018, 175),
Vekoslav Grmič, človek, teolog in mislec, ostaja kljub pomanjkljivostim
simbol vernega, ustvarjalnega, doslednega, v človeka in njegovo sedanjo
in prihodnjo srečo, iz katere se Bog ne sme izključiti, zazrtega človeka in
profesorja,
tako je Grmič zapisal o Luthru, namreč da je kljub pomanjkljivostim
globoko zasidran v veri, cerkveni oče protestantizma, ki mu je šlo pred-
vsem za človeka, in ki je znotraj Cerkve, tudi katoliške, s svojo teološko
mislijo sprožil plaz, ki je skozi stoletja spremenil celotno krščansko te-
ološko misel. Obe razpravi moremo uvrstiti med redke tehtne teološke
357
