Page 154 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 34, ISSN 2590-9754
P. 154
bilo je povedano
dividualizma in subjektivizma, v smeri demokracije in v smeri svetne-
ga, tostranskega ali horizontalnega.
V svojih razmišljanjih je izhajal Luther iz osebnega zavestnega in
podzavestnega strahu v odnosu do Boga in njegovega zakona, njego-
ve pravičnosti, njegove jeze zaradi človekove, torej tudi lastne grešnos-
ti. Rekli bi lahko, da je s svojim teološkim razmišljanjem hkrati razlagal
Sveto pismo in razreševal tisto, kar ga je vznemirjalo, kar mu je pomeni-
lo kot religioznemu človeku žgoče življenjsko vprašanje.
O Luthru ima popolno veljavo sodba:
Kdorkoli preučuje Luthrovo življenje, ga mora kljub mnogim zamejit-
vam vzljubiti. Odločilno pa je, da še tudi današnja generacija sprejema nje-
govo preroško poslanstvo. (Loewenich 1982, 370)
Bog in človek
Za Luthra je bilo vprašanje človeka, ki ga je obravnaval, najtesneje
povezano z vprašanjem Boga, se pravi, da mu je šlo za vprašanje člove-
ka pred Bogom. Vprašanje človeka pred Bogom pa je nujno včlenjevalo
dve vprašanji: kakšen je Bog za človeka in kakšen je človek pred Bogom?
Na prvo vprašanje je iskal Luther odgovor v Svetem pismu. A sled-
nje govori o dveh različnih podobah Boga. Prva je navzoča predvsem
v Svetem Pismu Stare zaveze, druga pa v evangeliju. Medtem ko nam
Sveto pismo Stare zaveze znova in znova govori o Bogu, ki daje zapove-
di in prepovedi, ki je strogo pravičen in zato vse hudo tudi kaznuje, ki
je tedaj pravičen sodnik in maščevalec krivic, najdemo v evangeliju po-
dobo Boga, ki je postal človek, trpel in umrl za človeka in njegove grehe
ter tako razodel svojo ljubezen in usmiljenje. Seveda pa Luther ni spre-
gledal, da Sveto pismo Stare zaveze pozna tudi Božje usmiljenje in da
evangelij govori tudi o Božji pravičnosti. A kljub temu je v evangeliju in
Pavlovih pismih našel odgovor, kako je mogoče najti usmiljenega Boga,
kako se je mogoče izogniti Božji jezi in biti deležen Božjega usmiljenja.
Odgovor na drugo vprašanje je Luther izkustveno doživljal v sebi, a
tudi Sveto pismo mu ga je dalo. Ta odgovor se je glasil, da je človek greš-
nik, in sicer ne samo zaradi tega, ker vedno znova greši, temveč pred-
362
dividualizma in subjektivizma, v smeri demokracije in v smeri svetne-
ga, tostranskega ali horizontalnega.
V svojih razmišljanjih je izhajal Luther iz osebnega zavestnega in
podzavestnega strahu v odnosu do Boga in njegovega zakona, njego-
ve pravičnosti, njegove jeze zaradi človekove, torej tudi lastne grešnos-
ti. Rekli bi lahko, da je s svojim teološkim razmišljanjem hkrati razlagal
Sveto pismo in razreševal tisto, kar ga je vznemirjalo, kar mu je pomeni-
lo kot religioznemu človeku žgoče življenjsko vprašanje.
O Luthru ima popolno veljavo sodba:
Kdorkoli preučuje Luthrovo življenje, ga mora kljub mnogim zamejit-
vam vzljubiti. Odločilno pa je, da še tudi današnja generacija sprejema nje-
govo preroško poslanstvo. (Loewenich 1982, 370)
Bog in človek
Za Luthra je bilo vprašanje človeka, ki ga je obravnaval, najtesneje
povezano z vprašanjem Boga, se pravi, da mu je šlo za vprašanje člove-
ka pred Bogom. Vprašanje človeka pred Bogom pa je nujno včlenjevalo
dve vprašanji: kakšen je Bog za človeka in kakšen je človek pred Bogom?
Na prvo vprašanje je iskal Luther odgovor v Svetem pismu. A sled-
nje govori o dveh različnih podobah Boga. Prva je navzoča predvsem
v Svetem Pismu Stare zaveze, druga pa v evangeliju. Medtem ko nam
Sveto pismo Stare zaveze znova in znova govori o Bogu, ki daje zapove-
di in prepovedi, ki je strogo pravičen in zato vse hudo tudi kaznuje, ki
je tedaj pravičen sodnik in maščevalec krivic, najdemo v evangeliju po-
dobo Boga, ki je postal človek, trpel in umrl za človeka in njegove grehe
ter tako razodel svojo ljubezen in usmiljenje. Seveda pa Luther ni spre-
gledal, da Sveto pismo Stare zaveze pozna tudi Božje usmiljenje in da
evangelij govori tudi o Božji pravičnosti. A kljub temu je v evangeliju in
Pavlovih pismih našel odgovor, kako je mogoče najti usmiljenega Boga,
kako se je mogoče izogniti Božji jezi in biti deležen Božjega usmiljenja.
Odgovor na drugo vprašanje je Luther izkustveno doživljal v sebi, a
tudi Sveto pismo mu ga je dalo. Ta odgovor se je glasil, da je človek greš-
nik, in sicer ne samo zaradi tega, ker vedno znova greši, temveč pred-
362
