Page 215 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 34, ISSN 2590-9754
P. 215
povzetki, SYNOPSES, ZUSAMMENFASSUNGEN
seitdem in der Nachkriegszeit das Trubar-Denkmal errichtet wurde, also in einer Zeit,
als neue Denkmäler in Slowenien hauptsächlich dem nationalen Befreiungskampf ge-
widmet waren. In diesem Kontext war das einem protestantischen Prediger und Verfas-
ser religiöser Texte gewidmete Denkmal in Rašica wirklich außergewöhnlich. Bezüglich
des Jubiläums ergibt sich die Gelegenheit, die Frage nach dem Status und der Rolle der
öffentlichen Denkmäler in der weiteren Umgebung von Velike Lašče zu beleuchten, von
wo aus neben Primož Trubar auch einige andere große Namen aus den Bereichen Lin-
guistik, Literatur und Kunstkritik in die Welt gingen: Fran Levstik, Jože Javoršek und Jo-
sip Stritar. Mit der vorliegenden Übersicht über die öffentlichen Denkmäler in diesem
Gebiet, die anlässlich wichtiger Jahrestage aller vier großen Männer errichtet wurden,
wird der Versuch unternommen, das Bild des kollektiven Gedächtnisses der lokalen Ge-
meinschaft zu vermitteln, die dadurch ihren Bezug zur Vergangenheit manifestiert und
das Erbe der bedeutenden Landsmänner als unschätzbares kulturelles Erbe würdigt.
Schlüsselwörter: Primus Truber, Fran Levstik, Josip Stritar, Jože Javoršek, öffentli-
che Denkmäler
UDC 274(497.4)
Vincenc Rajšp
Protestantizem na Slovenskem v prvih šestih desetletjih 19. stoletja
Razprava predstavi prikazovanja in pojmovanja reformacije in protestantizma od
konca 18. do začetka šestdesetih let 19. stoletja. Protestantizem je v Habsburški monarhi-
ji doživel nov razvoj predvsem po tolerančnem patentu cesarja Jožefa II. leta 1781, ko so
ponovno oživele slovenske protestantske fare v Prekmurju in edina slovenska kriptop-
rotestantska skupnost v Zagoričah na Koroškem. Novo prelomnico je prineslo leto 1848,
ko je v Avstrijskem cesarstvu pojem enakopravnosti zajel jezike in tudi veroizpovedi.
Za slovenski prostor je za ta čas značilen strpen odnos med katoličani in protestan-
ti na kulturnem in nacionalnem področju. Slomškovo gledanje na kulturni pomen slo-
venskih protestantov, pa tudi še trajajoča nemška jezikovna tolerantnost sta omogoča-
li strpno sožitje.
Podrobneje je predstavljena knjiga o Primožu Trubarju avtorja Wilhelma Sillema, ki
je izšla leta 1861 in doslej v zgodovinopisju in biografijah Primoža Trubarja (z izjemo Jo-
žeta Rajhmana) ni bila zapažena in upoštevana. Delo je pomembno, saj daje odlično sli-
ko prelomnice takratnega razvoja gledanja na reformacijo. Sillem poudarja pomen Pri-
moža Trubarja in drugih slovenskih protestantov za slovenski kulturni in izobraževal-
ni razvoj. Delo posebej ne napada papeža. Svojo ost proti rimskokatoliški cerkvi uperi v
nedejavnost oglejskega patriarhata, ki na svojem področju ne dohaja razvoja tiska gla-
golskih in cirilskih knjig za slovansko bogoslužje na južnoslovanskem prostoru, tako v
pravoslavni kot katoliški Cerkvi.
423
seitdem in der Nachkriegszeit das Trubar-Denkmal errichtet wurde, also in einer Zeit,
als neue Denkmäler in Slowenien hauptsächlich dem nationalen Befreiungskampf ge-
widmet waren. In diesem Kontext war das einem protestantischen Prediger und Verfas-
ser religiöser Texte gewidmete Denkmal in Rašica wirklich außergewöhnlich. Bezüglich
des Jubiläums ergibt sich die Gelegenheit, die Frage nach dem Status und der Rolle der
öffentlichen Denkmäler in der weiteren Umgebung von Velike Lašče zu beleuchten, von
wo aus neben Primož Trubar auch einige andere große Namen aus den Bereichen Lin-
guistik, Literatur und Kunstkritik in die Welt gingen: Fran Levstik, Jože Javoršek und Jo-
sip Stritar. Mit der vorliegenden Übersicht über die öffentlichen Denkmäler in diesem
Gebiet, die anlässlich wichtiger Jahrestage aller vier großen Männer errichtet wurden,
wird der Versuch unternommen, das Bild des kollektiven Gedächtnisses der lokalen Ge-
meinschaft zu vermitteln, die dadurch ihren Bezug zur Vergangenheit manifestiert und
das Erbe der bedeutenden Landsmänner als unschätzbares kulturelles Erbe würdigt.
Schlüsselwörter: Primus Truber, Fran Levstik, Josip Stritar, Jože Javoršek, öffentli-
che Denkmäler
UDC 274(497.4)
Vincenc Rajšp
Protestantizem na Slovenskem v prvih šestih desetletjih 19. stoletja
Razprava predstavi prikazovanja in pojmovanja reformacije in protestantizma od
konca 18. do začetka šestdesetih let 19. stoletja. Protestantizem je v Habsburški monarhi-
ji doživel nov razvoj predvsem po tolerančnem patentu cesarja Jožefa II. leta 1781, ko so
ponovno oživele slovenske protestantske fare v Prekmurju in edina slovenska kriptop-
rotestantska skupnost v Zagoričah na Koroškem. Novo prelomnico je prineslo leto 1848,
ko je v Avstrijskem cesarstvu pojem enakopravnosti zajel jezike in tudi veroizpovedi.
Za slovenski prostor je za ta čas značilen strpen odnos med katoličani in protestan-
ti na kulturnem in nacionalnem področju. Slomškovo gledanje na kulturni pomen slo-
venskih protestantov, pa tudi še trajajoča nemška jezikovna tolerantnost sta omogoča-
li strpno sožitje.
Podrobneje je predstavljena knjiga o Primožu Trubarju avtorja Wilhelma Sillema, ki
je izšla leta 1861 in doslej v zgodovinopisju in biografijah Primoža Trubarja (z izjemo Jo-
žeta Rajhmana) ni bila zapažena in upoštevana. Delo je pomembno, saj daje odlično sli-
ko prelomnice takratnega razvoja gledanja na reformacijo. Sillem poudarja pomen Pri-
moža Trubarja in drugih slovenskih protestantov za slovenski kulturni in izobraževal-
ni razvoj. Delo posebej ne napada papeža. Svojo ost proti rimskokatoliški cerkvi uperi v
nedejavnost oglejskega patriarhata, ki na svojem področju ne dohaja razvoja tiska gla-
golskih in cirilskih knjig za slovansko bogoslužje na južnoslovanskem prostoru, tako v
pravoslavni kot katoliški Cerkvi.
423
