Page 210 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 34, ISSN 2590-9754
P. 210
povzetki, SYNOPSES, ZUSAMMENFASSUNGEN
weise und ermöglicht die gerechteste Achtung der Religionsfreiheit. Allerdings bedeu-
tet Säkularität in diesem Kontext weder eine „Reduktion des Glaubens“ bei den Mit-
gliedern der Gesellschaft noch einen Rückgang der Besuche religiöser Stätten und an-
derer religiöser Praktiken, sondern es handelt sich um die „Tatsache, dass Teilnehmer
einer bestimmten diskursiven Praxis nicht als selbstverständlich hinnehmen, dass ihre
Gesprächspartner die gleichen religiösen Voraussetzungen haben wie sie selbst“ (Stout
2004, 97).
Schlüsselwörter: Pragmatismus, Religion, Säkularismus, Religionsfreiheit, Ethik
UDC 37.014.511.3-055.25:274
Žiga Oman
Medkonfesionalno sobivanje v zgodnjenovoveškem Podravju:
primer protestantske dekliške šole Ane Totting v času protireformacije
Članek na podlagi najnovejših raziskav medkonfesionalnega sobivanja v zgodnje-
novoveški Evropi zagovarja tezo, da so družinski, sosedski, stanovski in gospodarski od-
nosi omogočali tudi mirno sobivanje med katoličani in protestanti v spodnještajerskem
Podravju v 16. in 17. stoletju. Prispevek je osredotočen na deželnoknežji mesti Ptuj in
Maribor in pokaže, da so meščani obeh s svojimi »heretičnimi sosedi« globoko v prvo
polovico 17. stoletja praviloma vzdrževali mirne odnose, kljub konfesionalnemu razdoru
in državnemu preganjanju. Kaže, da je bila mariborska župnijska cerkev večji del dru-
ge polovice 16. stoletja, ko je bila tamkajšnja meščanska elita prevladujoče protestant-
ska, »simultana«. Na sosednjem Ptuju so bili meščani enakomerneje ločeni po obeh ve-
roizpovedih, kar se je, kot kaže, odražalo tudi v mestnem svetu, z razdelitvijo svétni-
ških mest med katoličane in protestante po »pariteti«. Proti koncu 16. stoletja je med-
konfesionalno sobivanje v obeh mestih ogrozila deželnoknežja protireformacija, ven-
dar so se lokalne oblasti v pregon in spreobračanje svojih protestantskih sosedov vklju-
čile šele po najmočnejšem pritisku državnih konfesionalizacijskih prizadevanj. Vendar,
ker je bil deželni knez zaposlen zlasti s politično podreditvijo notranjeavstrijske prote-
stantske opozicije, je njegova rekatolizacijska politika kmalu izgubila zalet, zlasti na lo-
kalni ravni. V prizadevanjih za ohranitev svoje avtonomije in avtoritete, ki ju je ogroža-
la deželnoknežja politika, so mestne oblasti skušale »prikriti« obstoj svojih »sektaških«
sosedov, da bi preprečile nadaljnje vmešavanje. Ta politika je v obeh mestih koreninila v
strpnosti ali vsaj ravnodušnosti večine katoličanov do njihovih protestantskih sosedov,
ki je bila utemeljena na različnih družbenih odnosih, ki so premoščali konfesionalne
razlike med meščani, zlasti meščansko elito. To je oviralo uspeh protireformacijskih od-
lokov do zgodnjih tridesetih let 17. stoletja, na dolgi rok pa ni moglo uspeti. Pomemben
primer te kljub vsemu dolgožive »praktične strpnosti« je bila protestantska šola za de-
kleta Ane Totting na Ptuju v zgodnjem 17. stoletju. Šoli je kljub pritiskom deželnoknežje
418
weise und ermöglicht die gerechteste Achtung der Religionsfreiheit. Allerdings bedeu-
tet Säkularität in diesem Kontext weder eine „Reduktion des Glaubens“ bei den Mit-
gliedern der Gesellschaft noch einen Rückgang der Besuche religiöser Stätten und an-
derer religiöser Praktiken, sondern es handelt sich um die „Tatsache, dass Teilnehmer
einer bestimmten diskursiven Praxis nicht als selbstverständlich hinnehmen, dass ihre
Gesprächspartner die gleichen religiösen Voraussetzungen haben wie sie selbst“ (Stout
2004, 97).
Schlüsselwörter: Pragmatismus, Religion, Säkularismus, Religionsfreiheit, Ethik
UDC 37.014.511.3-055.25:274
Žiga Oman
Medkonfesionalno sobivanje v zgodnjenovoveškem Podravju:
primer protestantske dekliške šole Ane Totting v času protireformacije
Članek na podlagi najnovejših raziskav medkonfesionalnega sobivanja v zgodnje-
novoveški Evropi zagovarja tezo, da so družinski, sosedski, stanovski in gospodarski od-
nosi omogočali tudi mirno sobivanje med katoličani in protestanti v spodnještajerskem
Podravju v 16. in 17. stoletju. Prispevek je osredotočen na deželnoknežji mesti Ptuj in
Maribor in pokaže, da so meščani obeh s svojimi »heretičnimi sosedi« globoko v prvo
polovico 17. stoletja praviloma vzdrževali mirne odnose, kljub konfesionalnemu razdoru
in državnemu preganjanju. Kaže, da je bila mariborska župnijska cerkev večji del dru-
ge polovice 16. stoletja, ko je bila tamkajšnja meščanska elita prevladujoče protestant-
ska, »simultana«. Na sosednjem Ptuju so bili meščani enakomerneje ločeni po obeh ve-
roizpovedih, kar se je, kot kaže, odražalo tudi v mestnem svetu, z razdelitvijo svétni-
ških mest med katoličane in protestante po »pariteti«. Proti koncu 16. stoletja je med-
konfesionalno sobivanje v obeh mestih ogrozila deželnoknežja protireformacija, ven-
dar so se lokalne oblasti v pregon in spreobračanje svojih protestantskih sosedov vklju-
čile šele po najmočnejšem pritisku državnih konfesionalizacijskih prizadevanj. Vendar,
ker je bil deželni knez zaposlen zlasti s politično podreditvijo notranjeavstrijske prote-
stantske opozicije, je njegova rekatolizacijska politika kmalu izgubila zalet, zlasti na lo-
kalni ravni. V prizadevanjih za ohranitev svoje avtonomije in avtoritete, ki ju je ogroža-
la deželnoknežja politika, so mestne oblasti skušale »prikriti« obstoj svojih »sektaških«
sosedov, da bi preprečile nadaljnje vmešavanje. Ta politika je v obeh mestih koreninila v
strpnosti ali vsaj ravnodušnosti večine katoličanov do njihovih protestantskih sosedov,
ki je bila utemeljena na različnih družbenih odnosih, ki so premoščali konfesionalne
razlike med meščani, zlasti meščansko elito. To je oviralo uspeh protireformacijskih od-
lokov do zgodnjih tridesetih let 17. stoletja, na dolgi rok pa ni moglo uspeti. Pomemben
primer te kljub vsemu dolgožive »praktične strpnosti« je bila protestantska šola za de-
kleta Ane Totting na Ptuju v zgodnjem 17. stoletju. Šoli je kljub pritiskom deželnoknežje
418
