Page 56 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 34, ISSN 2590-9754
P. 56
razprave, študije, papers
Sicer je mogoče šlo le za posledico kakšne klavzule iz njune poroč-
ne pogodbe ali iz Benediktove oporoke, denimo, ker ni želel, da bi se
žena znova poročila oziroma bi ji ob vnovični poroki pripadlo nep-
rimerno manj kot vdovi (prim. Golec 2021, 234), bodisi iz »posthu-
mne ljubosumnosti« bodisi iz skrbi za ohranjanje enotnosti rodbine
in premoženja.
Naj je naklonjenost med zakoncema obstajala ali pa gre zgolj za utva-
ro avtorja na podlagi skromnih dokumentov, izguba moža za ugledno
meščanko in zemljiško gospo Ano Totting ni pomenila družbene osa-
mitve ali nazadovanja, nasprotno. Do leta 1601 je iz dotedanje zakupni-
ce gospostva Zgornji Majšperk postala njegova lastnica. Še prej pa je na
Ptuju vzpostavila in financirala protestantsko šolo za dekleta, v kateri
je »več deklet lutrovsko vzgajala, med njimi mnoge meščanske hčere« in
ki je prvič izpričana v deželnoknežjem ukazu za njeno zaprtje leta 1603.
Kaže, da je predana luteranka odločilno pomoč pri pridobitvi lastništva
nad bogatim haloškim gospostvom ter zaslombo pri ohranjanju »tajne
šole« (nem. Winkelschule) prejela od katoliškega mestnega veljaka in »so-
rodnika« Hieronima Zungga,15 Benediktovega zeta, premožnega trgov-
ca in prav tako nižjega plemiča v deželah svetoštefanske krone. Šolo je
formalno sicer vodil neki Wagmeister, ki se je pred deželnoknežjimi vi-
zitatorji leta 1610 izkazal kot pravoveren katoličan. A čeprav bi se bil le
pretvarjal, gre še za en primer dolgega preživetja medkonfesionalnega
sobivanja v mestu. Kljub temu da je bil prvi ukaz za zaprtje šole izdan
leta 1603, se je z očitno potuho (vsaj nominalno) katoliških mestnih ob-
lasti obdržala vsaj do konca leta 1611 ali celo do februarja 1612, nakar naj
bi to »heretično početje« do Anine smrti potekalo na gradu Majšperk,
kot naj bi bilo »znano po vsem svetu«. Morebiti je dekleta že na Ptuju po-
učevala tudi sama, kajti vizitacijska komisija jo je leta 1611 med drugim
zabeležila kot instructrix puellarum (Mlinarič 1983, 103). Vsekakor se je
v mestu, kjer je imela hišo, zadrževala še naslednjih šest let. Duhovno
oskrbo je bržčas prejemala onkraj cesarsko-madžarske meje, morda pa
tudi od kakega lokalnega kriptopredikanta. Čeprav je v Podravju izpri-
čan šele desetletje po njeni smrti, najbrž ni bil edini ali pa se je do za-
15 O njem gl. Oman 2019.
264
Sicer je mogoče šlo le za posledico kakšne klavzule iz njune poroč-
ne pogodbe ali iz Benediktove oporoke, denimo, ker ni želel, da bi se
žena znova poročila oziroma bi ji ob vnovični poroki pripadlo nep-
rimerno manj kot vdovi (prim. Golec 2021, 234), bodisi iz »posthu-
mne ljubosumnosti« bodisi iz skrbi za ohranjanje enotnosti rodbine
in premoženja.
Naj je naklonjenost med zakoncema obstajala ali pa gre zgolj za utva-
ro avtorja na podlagi skromnih dokumentov, izguba moža za ugledno
meščanko in zemljiško gospo Ano Totting ni pomenila družbene osa-
mitve ali nazadovanja, nasprotno. Do leta 1601 je iz dotedanje zakupni-
ce gospostva Zgornji Majšperk postala njegova lastnica. Še prej pa je na
Ptuju vzpostavila in financirala protestantsko šolo za dekleta, v kateri
je »več deklet lutrovsko vzgajala, med njimi mnoge meščanske hčere« in
ki je prvič izpričana v deželnoknežjem ukazu za njeno zaprtje leta 1603.
Kaže, da je predana luteranka odločilno pomoč pri pridobitvi lastništva
nad bogatim haloškim gospostvom ter zaslombo pri ohranjanju »tajne
šole« (nem. Winkelschule) prejela od katoliškega mestnega veljaka in »so-
rodnika« Hieronima Zungga,15 Benediktovega zeta, premožnega trgov-
ca in prav tako nižjega plemiča v deželah svetoštefanske krone. Šolo je
formalno sicer vodil neki Wagmeister, ki se je pred deželnoknežjimi vi-
zitatorji leta 1610 izkazal kot pravoveren katoličan. A čeprav bi se bil le
pretvarjal, gre še za en primer dolgega preživetja medkonfesionalnega
sobivanja v mestu. Kljub temu da je bil prvi ukaz za zaprtje šole izdan
leta 1603, se je z očitno potuho (vsaj nominalno) katoliških mestnih ob-
lasti obdržala vsaj do konca leta 1611 ali celo do februarja 1612, nakar naj
bi to »heretično početje« do Anine smrti potekalo na gradu Majšperk,
kot naj bi bilo »znano po vsem svetu«. Morebiti je dekleta že na Ptuju po-
učevala tudi sama, kajti vizitacijska komisija jo je leta 1611 med drugim
zabeležila kot instructrix puellarum (Mlinarič 1983, 103). Vsekakor se je
v mestu, kjer je imela hišo, zadrževala še naslednjih šest let. Duhovno
oskrbo je bržčas prejemala onkraj cesarsko-madžarske meje, morda pa
tudi od kakega lokalnega kriptopredikanta. Čeprav je v Podravju izpri-
čan šele desetletje po njeni smrti, najbrž ni bil edini ali pa se je do za-
15 O njem gl. Oman 2019.
264
