Page 55 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 34, ISSN 2590-9754
P. 55
žiga oman
a zdi se, da sta si bila kljub starostni razliki dokaj naklonjena. Ana je
Benediktu rodila edina sinova, Andreja in Adama, kar je verjetno še
spodbudilo njegove ambicije, v nasledstvene načrte njegovih hčera, ze-
tov in vnukov pa bržčas vneslo nemir. Ob tem, da mu je z rojstvom si-
nov dala upanje na nadaljevanje rodbine, je vsaj okrepila moževo pri-
vrženost »čistemu evangeliju«, če mu te ni celo vcepila. Preskromni viri
onemogočajo trditve glede Benediktove veroizpovedi pred letom 1589,
ko je prvič izpričan kot protestant. Tedaj je bil že nekaj let poročen z
Ano, ki je, enako kot njena sestra13 Marija14 (por. Gritscher), slovela kot
vneta luteranka. O privrženosti med zakoncema mogoče priča tudi dej-
stvo, da se Ana po Benediktovi smrti leta 1591 ni več poročila, čeprav so
zlasti luterani zagovarjali čim hitrejše poroke vdov in vdovcev (Oman
2019, 663 sl.).
13 Opozoriti velja, da moja teza iz izvirnega članka, da krstni imeni sester Strusniger
kažeta, »da sta se bržčas rodili v katoliški ali vsaj v akonfesionalni [...] družini ali
pa je bil katolik vsaj eden od staršev«, ni nujno pravilna. Verjetnejša je druga teza,
da je šlo za prevlado »v družini uveljavljenih imen nad konfesionalno ortodoksi-
jo« (Oman 2019, 665). A prav tako Devica Marija v luteranskem nauku ni izgubi-
la svoje vloge Matere Božje, četudi ni več bila Kraljica Nebes. Pri luteranih je na-
mesto posrednice Božje milosti postopoma postala vzor matere in poslušne go-
spodinje. V tem kontekstu se je ohranila tudi vloga sv. Ane in obe sta verska ob-
čutenja žensk simbolno ter pragmatično povezovali z rojstvom in vzgojo otrok.
Bridget Heal je izpostavila, da je hkrati treba upoštevati tudi regionalne poseb-
nosti. Kjer je luteranstvo prevladalo, je Marija ostala pomemben del pobožnos-
ti, četudi v novem kontekstu, kjer je bilo več medkonfesionalne konkurence in
sporov, pa je pogosto postala pomemben simbol konfesionalne identitete in lo-
jalnosti. V prevladujoče katoliškem okolju so luterani Marijo pretežno zavračali,
kjer so bili v konkurenci s kalvinci, pa so ji lahko izkazovali okrepljeno privrže-
nost (Toivo 2016, 79–81). Z izjemo par drobcev, ki se nanašajo na verske oziroma
liturgične pesmi (Smolik [1963] 2011; Snoj 2010, 495–496) (za informacijo se zahva-
ljujem Nini Ditmajer), mi ni znano, kako je bilo s protestantskim (družbenim) od-
nosom do Marije na Slovenskem oziroma v notranjeavstrijskih deželah. Najbrž so
tudi tozadevno obstajale mikrolokalne in medstanovske razlike. Mogoče je v tis-
tih mestih, kjer je augsburška veroizpoved prevladala zgodaj in hitro (morda tudi
v Volšperku) ter v skupnosti ni imela resne konkurence, Marija ostala del luteran-
skih pobožnosti, vsaj dokler se konfesionalni antagonizmi v zadnji četrtini stole-
tja niso zaostrili zaradi katoliške prenove ter protireformacije.
14 O njej gl. Oman 2019.
263
a zdi se, da sta si bila kljub starostni razliki dokaj naklonjena. Ana je
Benediktu rodila edina sinova, Andreja in Adama, kar je verjetno še
spodbudilo njegove ambicije, v nasledstvene načrte njegovih hčera, ze-
tov in vnukov pa bržčas vneslo nemir. Ob tem, da mu je z rojstvom si-
nov dala upanje na nadaljevanje rodbine, je vsaj okrepila moževo pri-
vrženost »čistemu evangeliju«, če mu te ni celo vcepila. Preskromni viri
onemogočajo trditve glede Benediktove veroizpovedi pred letom 1589,
ko je prvič izpričan kot protestant. Tedaj je bil že nekaj let poročen z
Ano, ki je, enako kot njena sestra13 Marija14 (por. Gritscher), slovela kot
vneta luteranka. O privrženosti med zakoncema mogoče priča tudi dej-
stvo, da se Ana po Benediktovi smrti leta 1591 ni več poročila, čeprav so
zlasti luterani zagovarjali čim hitrejše poroke vdov in vdovcev (Oman
2019, 663 sl.).
13 Opozoriti velja, da moja teza iz izvirnega članka, da krstni imeni sester Strusniger
kažeta, »da sta se bržčas rodili v katoliški ali vsaj v akonfesionalni [...] družini ali
pa je bil katolik vsaj eden od staršev«, ni nujno pravilna. Verjetnejša je druga teza,
da je šlo za prevlado »v družini uveljavljenih imen nad konfesionalno ortodoksi-
jo« (Oman 2019, 665). A prav tako Devica Marija v luteranskem nauku ni izgubi-
la svoje vloge Matere Božje, četudi ni več bila Kraljica Nebes. Pri luteranih je na-
mesto posrednice Božje milosti postopoma postala vzor matere in poslušne go-
spodinje. V tem kontekstu se je ohranila tudi vloga sv. Ane in obe sta verska ob-
čutenja žensk simbolno ter pragmatično povezovali z rojstvom in vzgojo otrok.
Bridget Heal je izpostavila, da je hkrati treba upoštevati tudi regionalne poseb-
nosti. Kjer je luteranstvo prevladalo, je Marija ostala pomemben del pobožnos-
ti, četudi v novem kontekstu, kjer je bilo več medkonfesionalne konkurence in
sporov, pa je pogosto postala pomemben simbol konfesionalne identitete in lo-
jalnosti. V prevladujoče katoliškem okolju so luterani Marijo pretežno zavračali,
kjer so bili v konkurenci s kalvinci, pa so ji lahko izkazovali okrepljeno privrže-
nost (Toivo 2016, 79–81). Z izjemo par drobcev, ki se nanašajo na verske oziroma
liturgične pesmi (Smolik [1963] 2011; Snoj 2010, 495–496) (za informacijo se zahva-
ljujem Nini Ditmajer), mi ni znano, kako je bilo s protestantskim (družbenim) od-
nosom do Marije na Slovenskem oziroma v notranjeavstrijskih deželah. Najbrž so
tudi tozadevno obstajale mikrolokalne in medstanovske razlike. Mogoče je v tis-
tih mestih, kjer je augsburška veroizpoved prevladala zgodaj in hitro (morda tudi
v Volšperku) ter v skupnosti ni imela resne konkurence, Marija ostala del luteran-
skih pobožnosti, vsaj dokler se konfesionalni antagonizmi v zadnji četrtini stole-
tja niso zaostrili zaradi katoliške prenove ter protireformacije.
14 O njej gl. Oman 2019.
263
