Page 71 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 34, ISSN 2590-9754
P. 71
marjana dolšina delač
stoletnici Levstikovega rojstva dodali še medaljon z njegovo podobo.10
Za svojega botra jo je izdelal Svetoslav (tudi Svitoslav) Peruzzi in jo ok-
rasil z lipovo in lovorjevo vejico (Steska in Stelè 2013; Čopič 2000, 37).
Ta se je z ustvarjanjem Levstikove kiparske podobe prvič spopadel že
leta 1904 in takrat ustvaril bronasti portret, ki ga hrani Narodna gale-
rija v Ljubljani. Pod medaljonom sta letnici Levstikovega rojstva in nje-
gove stote obletnice: »1831‒1931«. Spomenik je z vseh strani opremljen
z napisi v čast Levstiku: sprednja stran, ki gleda proti središču Velikih
Lašč, nosi posvetilo »LEVSTIKU / NAROD / SLOVENSKI / 1889.« Na
drugih stranicah je nekaj več besedila: »Iz malega zaklada Ti v narôdi
/ Sezidal si poslopje veličansko, / Ti luči si roditelj in svobodi, / Jeziku
Ti ime si dal slovansko!«; »Kako se služi domovini sveti, / Sijajen vzgled
si Ti / Slovencem bil!«; Ko zvezde luč, / Poprej nikoli znane, / Prisvetil
nam / Tvoj duh je iz noči!«
Špelca Čopič je v objavljeni doktorski disertaciji Javni spomeniki v
slovenskem kiparstvu prve polovice 20. stoletja (2000, 35) poudarila, da
je bila »postavitev Levstikovega spomenika bolj revolucionarno dejanje
kot odkritje Vodnikovega«. Kako prosim? Prav ste prebrali. V nasprot-
ju s splošno priznanim in politično neproblematičnim Vodnikom ni bil
Levstik »niti dve leti v grobu, ko še ni bila pozabljena njegova ostra kri-
tika, kljub bednim zadnjim letom pri mnogih osovražen, je vendar do-
bil spomenik, pa čeprav samo skromen obelisk in seveda ne v Ljubljani,
ampak v Velikih Laščah, ko so še živeli njegovi nasprotniki. Ob odkri-
tju so slavili ’jezikoslovca’, pesnika, ’klenega moža’, ’kritik’ pa je bil ko-
maj omenjen.« (str. 35) Josip Stritar je za to priložnost napisal hvalnico
Levstiku, ki je bila dan pred odkritjem spomenika objavljena na naslov-
nici Slovenskega naroda (1889, [1]). V njej ga je označil kot mučenika,
slovenskega junaka, vzor in zgled Slovencem ter izpostavil prav njego-
vo neomajno držo: »Jeklena volja, neupognjen vrát, / Prijatelj stanovi-
ten, človek zlat, / V nevihti mož, naprej, po konci glávo! / Visoko no-
sil svéto je zastavo.« V kontekstu, ki je spričo dvojnosti v odnosu do
Levstika še ustvarjal napetosti, je bil preprost obelisk brez monumen-
10 Fotografija proslave ob stoletnici rojstva Frana Levstika pri Levstikovem spome-
niku v Velikih Laščah je objavljena v Deterding in Zgonc 1996, 16.
279
stoletnici Levstikovega rojstva dodali še medaljon z njegovo podobo.10
Za svojega botra jo je izdelal Svetoslav (tudi Svitoslav) Peruzzi in jo ok-
rasil z lipovo in lovorjevo vejico (Steska in Stelè 2013; Čopič 2000, 37).
Ta se je z ustvarjanjem Levstikove kiparske podobe prvič spopadel že
leta 1904 in takrat ustvaril bronasti portret, ki ga hrani Narodna gale-
rija v Ljubljani. Pod medaljonom sta letnici Levstikovega rojstva in nje-
gove stote obletnice: »1831‒1931«. Spomenik je z vseh strani opremljen
z napisi v čast Levstiku: sprednja stran, ki gleda proti središču Velikih
Lašč, nosi posvetilo »LEVSTIKU / NAROD / SLOVENSKI / 1889.« Na
drugih stranicah je nekaj več besedila: »Iz malega zaklada Ti v narôdi
/ Sezidal si poslopje veličansko, / Ti luči si roditelj in svobodi, / Jeziku
Ti ime si dal slovansko!«; »Kako se služi domovini sveti, / Sijajen vzgled
si Ti / Slovencem bil!«; Ko zvezde luč, / Poprej nikoli znane, / Prisvetil
nam / Tvoj duh je iz noči!«
Špelca Čopič je v objavljeni doktorski disertaciji Javni spomeniki v
slovenskem kiparstvu prve polovice 20. stoletja (2000, 35) poudarila, da
je bila »postavitev Levstikovega spomenika bolj revolucionarno dejanje
kot odkritje Vodnikovega«. Kako prosim? Prav ste prebrali. V nasprot-
ju s splošno priznanim in politično neproblematičnim Vodnikom ni bil
Levstik »niti dve leti v grobu, ko še ni bila pozabljena njegova ostra kri-
tika, kljub bednim zadnjim letom pri mnogih osovražen, je vendar do-
bil spomenik, pa čeprav samo skromen obelisk in seveda ne v Ljubljani,
ampak v Velikih Laščah, ko so še živeli njegovi nasprotniki. Ob odkri-
tju so slavili ’jezikoslovca’, pesnika, ’klenega moža’, ’kritik’ pa je bil ko-
maj omenjen.« (str. 35) Josip Stritar je za to priložnost napisal hvalnico
Levstiku, ki je bila dan pred odkritjem spomenika objavljena na naslov-
nici Slovenskega naroda (1889, [1]). V njej ga je označil kot mučenika,
slovenskega junaka, vzor in zgled Slovencem ter izpostavil prav njego-
vo neomajno držo: »Jeklena volja, neupognjen vrát, / Prijatelj stanovi-
ten, človek zlat, / V nevihti mož, naprej, po konci glávo! / Visoko no-
sil svéto je zastavo.« V kontekstu, ki je spričo dvojnosti v odnosu do
Levstika še ustvarjal napetosti, je bil preprost obelisk brez monumen-
10 Fotografija proslave ob stoletnici rojstva Frana Levstika pri Levstikovem spome-
niku v Velikih Laščah je objavljena v Deterding in Zgonc 1996, 16.
279
