Page 72 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 34, ISSN 2590-9754
P. 72
razprave, študije, papers
talne Levstikove podobe verjetno manj tvegana rešitev od portretne
plastike.
Prvo večjo portretno podobo na spomeniku je med velikolaškimi
možmi zasluženo dobil Primož Trubar ob štiristoletnici svojega rojstva,
ko so leta 1910 ob vhodu v ljubljanski park Tivoli brez slovesnosti odkrili
marmorni kip v izvedbi Frana Bernekerja.11 Detajlov očiščena figura na-
dnaravne velikosti se v spodnjem delu preliva v govorniški pult, na njem
pa v trdnem primežu počiva knjiga kot najmočnejše dramilo novih raz-
mislekov. Postavitev spomenika, ki velja za enega najkvalitetnejših vsto-
pov v modernistično kiparstvo, je pomenila tudi začetek prevrednotenja
statusa Primoža Trubarja in njegovega dela v očeh slovenske javnosti. Iz
reformatorskega aktivista se je v tem na trenutke mučnem procesu pričel
preobražati v očeta slovenske besede in »Lubih Slovencev« ‒ celotnega
naroda ne glede na ideološke (predvsem verske) predsodke. Na diskret-
nost lokacije je opozoril že Ivan Tavčar, ki je bil kot predsednik Društva
slovenskih književnikov slavnostni govornik ob postavitvi temeljnega
kamna za spomenik leta 1908 (Globočnik 2020, 404): »Ta prostor je to-
rej odločen za spomenik Primožu Trubarju, skromen je, v zatišju, in vi-
del ga bo le oni, ki ga bo hotel namenoma videti!«12
Damir Globočnik, ki v Zgodovinskem časopisu (2020, 404) navaja
Tavčarjev citat, je opisal tudi pomenljivi dogodek, ko je Društvo sloven-
skih književnikov in časnikarjev na binkoštni ponedeljek in Trubarjev
rojstni dan 8. junija 1908 želelo organizirati izlet na Rašico, vabilo o tem
pa objavilo v Slovenskem narodu (»Trubarjevim častilcem!« 1908, [2–3];
»Izlet v Trubarjevo rojstno vas« 1908, [3–4]). Med dnevnimi vestmi ča-
sopisa se je čez nekaj dni znašla novička o bojazni pred liberalnim po-
hujšanjem na morebitni proslavi v čast Trubarju, ki so jo s prižnic ozna-
njali lokalni duhovni gospodje: »Radi Trubarjevega jubileja so duhovni
gospodje v Škocijanu in v Velikih Laščah, kakor nam piše prijatelj naše-
ga lista, v velikih skrbeh. Boje se, da bi se ljudstvo ne poučilo o Trubarju
11 Fotografije so dosegljive na spletu.
12 Globočnik (2020, 403) omenja še druge možne lokacije za spomenik, ki so bile
prominentnejše, a je, domnevno zaradi zelenega ozadja, najverjetneje pa v izogib
problematiziranju s strani javnosti, obveljala današnja.
280
talne Levstikove podobe verjetno manj tvegana rešitev od portretne
plastike.
Prvo večjo portretno podobo na spomeniku je med velikolaškimi
možmi zasluženo dobil Primož Trubar ob štiristoletnici svojega rojstva,
ko so leta 1910 ob vhodu v ljubljanski park Tivoli brez slovesnosti odkrili
marmorni kip v izvedbi Frana Bernekerja.11 Detajlov očiščena figura na-
dnaravne velikosti se v spodnjem delu preliva v govorniški pult, na njem
pa v trdnem primežu počiva knjiga kot najmočnejše dramilo novih raz-
mislekov. Postavitev spomenika, ki velja za enega najkvalitetnejših vsto-
pov v modernistično kiparstvo, je pomenila tudi začetek prevrednotenja
statusa Primoža Trubarja in njegovega dela v očeh slovenske javnosti. Iz
reformatorskega aktivista se je v tem na trenutke mučnem procesu pričel
preobražati v očeta slovenske besede in »Lubih Slovencev« ‒ celotnega
naroda ne glede na ideološke (predvsem verske) predsodke. Na diskret-
nost lokacije je opozoril že Ivan Tavčar, ki je bil kot predsednik Društva
slovenskih književnikov slavnostni govornik ob postavitvi temeljnega
kamna za spomenik leta 1908 (Globočnik 2020, 404): »Ta prostor je to-
rej odločen za spomenik Primožu Trubarju, skromen je, v zatišju, in vi-
del ga bo le oni, ki ga bo hotel namenoma videti!«12
Damir Globočnik, ki v Zgodovinskem časopisu (2020, 404) navaja
Tavčarjev citat, je opisal tudi pomenljivi dogodek, ko je Društvo sloven-
skih književnikov in časnikarjev na binkoštni ponedeljek in Trubarjev
rojstni dan 8. junija 1908 želelo organizirati izlet na Rašico, vabilo o tem
pa objavilo v Slovenskem narodu (»Trubarjevim častilcem!« 1908, [2–3];
»Izlet v Trubarjevo rojstno vas« 1908, [3–4]). Med dnevnimi vestmi ča-
sopisa se je čez nekaj dni znašla novička o bojazni pred liberalnim po-
hujšanjem na morebitni proslavi v čast Trubarju, ki so jo s prižnic ozna-
njali lokalni duhovni gospodje: »Radi Trubarjevega jubileja so duhovni
gospodje v Škocijanu in v Velikih Laščah, kakor nam piše prijatelj naše-
ga lista, v velikih skrbeh. Boje se, da bi se ljudstvo ne poučilo o Trubarju
11 Fotografije so dosegljive na spletu.
12 Globočnik (2020, 403) omenja še druge možne lokacije za spomenik, ki so bile
prominentnejše, a je, domnevno zaradi zelenega ozadja, najverjetneje pa v izogib
problematiziranju s strani javnosti, obveljala današnja.
280
