Page 94 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 34, ISSN 2590-9754
P. 94
razprave, študije, papers
Primož Trubar by Wilhelm Sillem, which was published in 1861 and has heretofore
not been noticed and considered in the historiography and biographies of Primož
Trubar (with the exception of Jože Rajhman).
Keywords: Reformation, Protestantism, confessional coexistence, Primož Trubar,
19th century
Tako kot v 16. stoletju je ostal protestantizem na Slovenskem tudi v
18. in 19. stoletju tesno povezan z dogajanjem v državi Svetega rimske-
ga cesarstva (Sacrum Imperium Romanum, Das Heilige Römische Reich,
odpravljeno leta 1806) oziroma Nemški zvezi (1815–1866) v okviru raz-
mer v deželah pod oblastjo Habsburžanov. Do tolerančnega patenta ce-
sarja Jožefa II. leta 1781 je veljal državni zakon, sprejet na državnem
zboru v Augsburgu leta 1555, znan po izreku »Cuius regio eius religio«,
torej da posamezni vladarji države Svetega rimskega cesarstva določa-
jo vero podložnikov, takrat katoliško in luteransko, vendar so se dežele
Hessen-Kassel, Holstein, Brandenburg, Kurpfalz (Palatinat) ter nekate-
ri manjši teritoriji leta 1618 prištevali k reformirani veri (na osnovi na-
ukov Zwinglija in Calvina), v državnih mestih pa sta bili dovoljeni obe,
katoliške in luteranske smeri. Zakon je rešil najbolj pereč verski problem
v državi, kljub temu pa so nekatera vprašanja, predvsem glede cerkvene
posesti pa tudi glede prestopanja cerkvenih dostojanstvenikov, ki so bili
povezani s posestjo, ostala nerešena. Ti problemi so se nesluteno zaostri-
li v tridesetletni vojni, ki je izbruhnila na Češkem z odstavitvijo prvot-
no izvoljenega kralja Ferdinanda leta 1617, ki se je začela z defenestracijo
v Pragi 23. maja 1618, se razvnela kot verska vojna in po tridesetih le-
tih končala kot teritorialna. Šele po tej vojni so bili teritoriji v cesarstvu
tudi resnično versko zaokroženi in versko opredeljeni, poleg katoliške in
luteranske pa je bila kot enakopravna priznana tudi kalvinska konfesija.
Vendar tudi vestfalske mirovne pogodbe niso mogle uveljaviti po-
polne verske monolitnosti. Tako se je verski realnosti približal cesar
Jožef I. v Altranstädtski konvenciji (Altranstädter Konvention) s šved-
skim kraljem Karlom XII. 31. avgusta leta 1707 za Šlezijo, v skladu s ka-
tero je bilo protestantom vrnjenih 121 cerkva, ki so bile zasežene z mi-
rovno pogodbo leta 1648, in dovoljeno zgraditi šest novih, t. i. »cerkva
milosti« (nem. Gnadenkirchen), v krajih Żagań (Sagan), Kożuchów
302
Primož Trubar by Wilhelm Sillem, which was published in 1861 and has heretofore
not been noticed and considered in the historiography and biographies of Primož
Trubar (with the exception of Jože Rajhman).
Keywords: Reformation, Protestantism, confessional coexistence, Primož Trubar,
19th century
Tako kot v 16. stoletju je ostal protestantizem na Slovenskem tudi v
18. in 19. stoletju tesno povezan z dogajanjem v državi Svetega rimske-
ga cesarstva (Sacrum Imperium Romanum, Das Heilige Römische Reich,
odpravljeno leta 1806) oziroma Nemški zvezi (1815–1866) v okviru raz-
mer v deželah pod oblastjo Habsburžanov. Do tolerančnega patenta ce-
sarja Jožefa II. leta 1781 je veljal državni zakon, sprejet na državnem
zboru v Augsburgu leta 1555, znan po izreku »Cuius regio eius religio«,
torej da posamezni vladarji države Svetega rimskega cesarstva določa-
jo vero podložnikov, takrat katoliško in luteransko, vendar so se dežele
Hessen-Kassel, Holstein, Brandenburg, Kurpfalz (Palatinat) ter nekate-
ri manjši teritoriji leta 1618 prištevali k reformirani veri (na osnovi na-
ukov Zwinglija in Calvina), v državnih mestih pa sta bili dovoljeni obe,
katoliške in luteranske smeri. Zakon je rešil najbolj pereč verski problem
v državi, kljub temu pa so nekatera vprašanja, predvsem glede cerkvene
posesti pa tudi glede prestopanja cerkvenih dostojanstvenikov, ki so bili
povezani s posestjo, ostala nerešena. Ti problemi so se nesluteno zaostri-
li v tridesetletni vojni, ki je izbruhnila na Češkem z odstavitvijo prvot-
no izvoljenega kralja Ferdinanda leta 1617, ki se je začela z defenestracijo
v Pragi 23. maja 1618, se razvnela kot verska vojna in po tridesetih le-
tih končala kot teritorialna. Šele po tej vojni so bili teritoriji v cesarstvu
tudi resnično versko zaokroženi in versko opredeljeni, poleg katoliške in
luteranske pa je bila kot enakopravna priznana tudi kalvinska konfesija.
Vendar tudi vestfalske mirovne pogodbe niso mogle uveljaviti po-
polne verske monolitnosti. Tako se je verski realnosti približal cesar
Jožef I. v Altranstädtski konvenciji (Altranstädter Konvention) s šved-
skim kraljem Karlom XII. 31. avgusta leta 1707 za Šlezijo, v skladu s ka-
tero je bilo protestantom vrnjenih 121 cerkva, ki so bile zasežene z mi-
rovno pogodbo leta 1648, in dovoljeno zgraditi šest novih, t. i. »cerkva
milosti« (nem. Gnadenkirchen), v krajih Żagań (Sagan), Kożuchów
302
