Page 96 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 34, ISSN 2590-9754
P. 96
razprave, študije, papers
jepolitične okoliščine. Leta 1772 je namreč prišlo do prve delitve drža-
ve Poljske med Prusijo, Rusijo in Avstrijo. Delitev je priključila Rusiji in
Prusiji katoliško prebivalstvo, kjer ni bilo mogoče izvesti prestopa v dr-
žavi priznano drugo vero. Nenavadna posledica te situacije je bil dogo-
dek, da pruski kralj Friderik II. in ruska carica Katarina Velika nista raz-
glasila papeževega odloka o ukinitvi jezuitskega reda leta 1773 in je red
ravno v teh dveh državah dočakal obnovitev 7. avgusta leta 1814. Jezuit
Gabriel Gruber (1740–1805), graditelj Gruberjevega kanala na Barju in
zgradbe današnjega Arhiva Republike Slovenije, je postal leta 1800 rek-
tor jezuitskega kolegija v Sankt Peterburgu, od leta 1802 do smrti pa je
bil general – v Rusiji neukinjenega – jezuitskega reda.
Po razglasitvi tolerančnega patenta cesarja Jožefa II. so zaživele evan-
geličanske občine v Trstu in Zagoričah, kjer so protestanti obstali kot
kriptoprotestanti, ter leta 1782 tri evangeličanske občine v Prekmurju
Puconci, Križevci in Hodoš. Ob obnovi je nastopilo vprašanje jezika v
cerkvi; medtem ko je v Zagoričah nemščina izpodrinila slovenščino in
je bila nemščina jezik evangeličanske cerkve v Trstu ter njeni podruž-
nici v Gorici (Rajšp 2018), je v prekmurskih slovenskih župnijah prevla-
dala prekmurščina.
Kljub neprecenljivemu pomenu tolerančnega patenta cesarja Jožefa
II. je tektonski premik glede enakopravnosti krščanskih cerkva na pod-
ročju nekdanje države Svetega rimskega cesarstva povzročil Napoleon
Bonaparte. S koncem obstoja države Svetega rimskega cesarstva in z
Napoleonovo preureditvijo nove političnogeografske organiziranosti
teritorija nekdanje države Svetega rimskega cesarstva so se spremeni-
la tudi dotedanja verska razmerja. Leta 1806 je npr. nekdanja strogo
protestantska kneževina Württemberg postala kraljevina z novimi oze-
meljskimi pridobitvami nekdanjih katoliških teritorijev. Kralj Friderik
I. je z verskim ediktom (Religionsedikt) 15. oktobra 1806 končal mo-
nolitno protestantsko obdobje in trem dovoljenim krščanskim konfe-
sijam, evangeličanom, katoličanom in reformiranim, zagotovil enake
pravice (Schröder, s. d.). Istočasno je prišlo do velikih sprememb v kato-
liški cerkvi, saj se je končalo dotedanje obdobje »Reichskirche«; cerkveni
dostojanstveniki so v času 1803–1806 z Vrhovnim sklepom cesarske de-
304
jepolitične okoliščine. Leta 1772 je namreč prišlo do prve delitve drža-
ve Poljske med Prusijo, Rusijo in Avstrijo. Delitev je priključila Rusiji in
Prusiji katoliško prebivalstvo, kjer ni bilo mogoče izvesti prestopa v dr-
žavi priznano drugo vero. Nenavadna posledica te situacije je bil dogo-
dek, da pruski kralj Friderik II. in ruska carica Katarina Velika nista raz-
glasila papeževega odloka o ukinitvi jezuitskega reda leta 1773 in je red
ravno v teh dveh državah dočakal obnovitev 7. avgusta leta 1814. Jezuit
Gabriel Gruber (1740–1805), graditelj Gruberjevega kanala na Barju in
zgradbe današnjega Arhiva Republike Slovenije, je postal leta 1800 rek-
tor jezuitskega kolegija v Sankt Peterburgu, od leta 1802 do smrti pa je
bil general – v Rusiji neukinjenega – jezuitskega reda.
Po razglasitvi tolerančnega patenta cesarja Jožefa II. so zaživele evan-
geličanske občine v Trstu in Zagoričah, kjer so protestanti obstali kot
kriptoprotestanti, ter leta 1782 tri evangeličanske občine v Prekmurju
Puconci, Križevci in Hodoš. Ob obnovi je nastopilo vprašanje jezika v
cerkvi; medtem ko je v Zagoričah nemščina izpodrinila slovenščino in
je bila nemščina jezik evangeličanske cerkve v Trstu ter njeni podruž-
nici v Gorici (Rajšp 2018), je v prekmurskih slovenskih župnijah prevla-
dala prekmurščina.
Kljub neprecenljivemu pomenu tolerančnega patenta cesarja Jožefa
II. je tektonski premik glede enakopravnosti krščanskih cerkva na pod-
ročju nekdanje države Svetega rimskega cesarstva povzročil Napoleon
Bonaparte. S koncem obstoja države Svetega rimskega cesarstva in z
Napoleonovo preureditvijo nove političnogeografske organiziranosti
teritorija nekdanje države Svetega rimskega cesarstva so se spremeni-
la tudi dotedanja verska razmerja. Leta 1806 je npr. nekdanja strogo
protestantska kneževina Württemberg postala kraljevina z novimi oze-
meljskimi pridobitvami nekdanjih katoliških teritorijev. Kralj Friderik
I. je z verskim ediktom (Religionsedikt) 15. oktobra 1806 končal mo-
nolitno protestantsko obdobje in trem dovoljenim krščanskim konfe-
sijam, evangeličanom, katoličanom in reformiranim, zagotovil enake
pravice (Schröder, s. d.). Istočasno je prišlo do velikih sprememb v kato-
liški cerkvi, saj se je končalo dotedanje obdobje »Reichskirche«; cerkveni
dostojanstveniki so v času 1803–1806 z Vrhovnim sklepom cesarske de-
304
