Page 97 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XVII (2021), številka 34, ISSN 2590-9754
P. 97
vincenc rajšp
putacije (»Reichsdeputationshauptschluss« s. d.) izgubili svetno oblast
– njihovi teritoriji so bili vključeni v nove države.
Ob obnovljenih in tudi na novo ustanovljenih evangeličanskih ver-
skih skupnostih je postajalo vedno močnejše obujanje zgodovinskega
spomina na reformacijo 16. stoletja. Slovenski reformaciji je zgodovin-
ski spomin postavil sicer že Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodi-
ne Kranjske. V ponovno zavest pa je Primoža Trubarja in slovansko
tiskarno leta 1799 priklical profesor na Filozofski fakulteti univer-
ze v Tübingenu Christian Friedrich Schnurrer, s študijo Slavischer
Bücherdruck in Würtemberg im 16. Jahrhundert (Schnurrer 1799). V de-
vetnajstem stoletju se je zanimanje za slovensko reformacijo vzbudilo pri
znanstvenikih, kot npr. pri Jerneju Kopitarju, ki o slovenskih protestant-
skih delih ni le pisal, temveč je tudi skrbel za nakup protestantskih knjig,
predvsem kolekcije slovensko-hrvaške protestantike, ki so danes večino-
ma v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani (Lukan 1995, 328–29).
Podroben in obsežen pregled slovenskega reformacijskega in nadalj-
njega slovstva je leta 1831 in tudi še pozneje prispeval Matija Čop (Šafárik
1864, IV–V) za razširjeno izdajo Zgodovine slovanskega jezika in knji-
ževnosti po vseh narečjih1 Pavla Josefa Šafárika, ki je izšla v Budimpešti
leta 1826, vendar je izdaja s Čopovimi prispevki izšla šele leta 1864. Leta
1834 je izšla druga izdaja Slavina Josefa Dobrovskega, z njim pa vnovič
tudi poglavje o Primožu Trubarju: Um die slawische Literatur verdiente
Männer: Primus Truber (Dobrovský [1808] 1834, 194–211).
Prvo polovico 19. stoletja je zaznamovala močna rast narodne za-
vesti v Evropi. S slovenskega vidika je bilo zlasti pomembno prenehanje
obstoja države Svetega rimskega cesarstva, ki ni nikdar nosilo uradne-
ga pristavka »nemške narodnosti«, medtem ko je nova »Nemška zveza«
(Deutscher Bund), v okvir katere so spadali tudi Slovenci, nosila nemško
ime. Na zahodu je bilo močno italijansko gibanje, prav tako močno pa je
bilo tudi slovansko gibanje znotraj Habsburških dežel, v katerega so bili
aktivno vključeni tudi Slovenci. Značilno za čas pred marčno revoluci-
jo je bilo močno sodelovanje v narodnostnih zadevah med protestant-
1 Pavol Josef Šafárik, Geschichte der slawischen Sprache und Literatur nach allen
Mundarten (Ofen [Budim(pešta)]: Mit Kön. Ung. Universitäts-Schriften, 1826).
305
putacije (»Reichsdeputationshauptschluss« s. d.) izgubili svetno oblast
– njihovi teritoriji so bili vključeni v nove države.
Ob obnovljenih in tudi na novo ustanovljenih evangeličanskih ver-
skih skupnostih je postajalo vedno močnejše obujanje zgodovinskega
spomina na reformacijo 16. stoletja. Slovenski reformaciji je zgodovin-
ski spomin postavil sicer že Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodi-
ne Kranjske. V ponovno zavest pa je Primoža Trubarja in slovansko
tiskarno leta 1799 priklical profesor na Filozofski fakulteti univer-
ze v Tübingenu Christian Friedrich Schnurrer, s študijo Slavischer
Bücherdruck in Würtemberg im 16. Jahrhundert (Schnurrer 1799). V de-
vetnajstem stoletju se je zanimanje za slovensko reformacijo vzbudilo pri
znanstvenikih, kot npr. pri Jerneju Kopitarju, ki o slovenskih protestant-
skih delih ni le pisal, temveč je tudi skrbel za nakup protestantskih knjig,
predvsem kolekcije slovensko-hrvaške protestantike, ki so danes večino-
ma v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani (Lukan 1995, 328–29).
Podroben in obsežen pregled slovenskega reformacijskega in nadalj-
njega slovstva je leta 1831 in tudi še pozneje prispeval Matija Čop (Šafárik
1864, IV–V) za razširjeno izdajo Zgodovine slovanskega jezika in knji-
ževnosti po vseh narečjih1 Pavla Josefa Šafárika, ki je izšla v Budimpešti
leta 1826, vendar je izdaja s Čopovimi prispevki izšla šele leta 1864. Leta
1834 je izšla druga izdaja Slavina Josefa Dobrovskega, z njim pa vnovič
tudi poglavje o Primožu Trubarju: Um die slawische Literatur verdiente
Männer: Primus Truber (Dobrovský [1808] 1834, 194–211).
Prvo polovico 19. stoletja je zaznamovala močna rast narodne za-
vesti v Evropi. S slovenskega vidika je bilo zlasti pomembno prenehanje
obstoja države Svetega rimskega cesarstva, ki ni nikdar nosilo uradne-
ga pristavka »nemške narodnosti«, medtem ko je nova »Nemška zveza«
(Deutscher Bund), v okvir katere so spadali tudi Slovenci, nosila nemško
ime. Na zahodu je bilo močno italijansko gibanje, prav tako močno pa je
bilo tudi slovansko gibanje znotraj Habsburških dežel, v katerega so bili
aktivno vključeni tudi Slovenci. Značilno za čas pred marčno revoluci-
jo je bilo močno sodelovanje v narodnostnih zadevah med protestant-
1 Pavol Josef Šafárik, Geschichte der slawischen Sprache und Literatur nach allen
Mundarten (Ofen [Budim(pešta)]: Mit Kön. Ung. Universitäts-Schriften, 1826).
305
