Page 26 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 20, zvezek 40 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, volume 20, issue 40

UVOD
glasbenopedagoški zbornik ◆ letnik/volume 20 ◆ številka/number 40

andemija covida-19 je z ukrepi družbenega distanciranja močno osvetli-
la pomen družbenega povezovanja kot osnovne človeške potrebe (Orben
Pidr., 2020). Pozitivni družbeni odnosi so ključnega pomena za psiholo-
ško in fiziološko zdravje posameznikov (Baumeister in Leary, 1995) ter v izo-
braževalnem kontekstu pogosteje vodijo v občutek pripadnosti šolskemu oko-
lju, kar lahko spodbudi akademsko zavzetost (Juvonen, 2006) in blagostanje
učencev (Urdan in Schoenfelder, 2006). Družbena povezanost vodi tudi k iz-
boljšani čustveni regulaciji (Roberts in Burleson, 2013) in boljšemu izvršilne-
mu funkcioniranju posameznikov (Cacioppo idr., 2000).
Nekatere raziskave poudarjajo, da lahko glasbeno izobraževanje, zlas-
ti skupinsko muziciranje, pomembno prispeva k družbenemu povezovanju
(Pearce idr., 2015; Sloboda, 1985; Wierød Borčak in Frøkjær Baunvig, 2021).
Bronwyn Tarr idr. (2014) navajajo, da glasba ustvarja in krepi družbene vezi
med posamezniki v skupini; preko sinhroniziranih gibov skozi skupinsko pet-
je ali igranje se izločajo endorfini in prispevajo k družbenemu povezovanju.
Raziskave kažejo, da je glasba izrazito družbena dejavnost, kar je razvidno v
različnih kulturah in skozi zgodovino (Boer, 2009; Nettl, 2000). Učinek glas-
benih dejavnosti na družbeno povezovanje je eden izmed ključnih razlogov
za tako razširjen pojav glasbe in njeno pomembno vlogo v družbi (Dunbar,
2012). Kar razlikuje glasbo od drugih družbenih dejanj, ki prav tako povečuje-
jo občutek povezanosti med posamezniki, je pomen skupnega ritma, ki omo-
goča sinhronizacijo, tj. simultano ritmično gibanje z vsaj eno drugo osebo (Bi-
spham, 2006; Merker idr., 2009). Glasba ponuja edinstven družbeni kontekst,
ki poveča sinhronizacijo in čustveno harmonijo med posamezniki (Stupacher
idr., 2020). Launay idr. (2016) menijo, da sinhronizacija deluje kot neposredno
orodje za spodbujanje skupinske povezanosti. Raziskave prav tako kažejo, da
skupinsko muziciranje vodi k družbenemu povezovanju zaradi sproščanja hor-
monov, zlasti oksitocina (Freeman, 2000; Grape idr., 2003).
Glasbene dejavnosti pomembno vplivajo na ustvarjanje družbenih vezi.
Petje v zboru ima potencial ustvarjanja občutka skupnosti in medsebojne po-
vezanosti (Pfordresher, 2021). Laya Silber (2005) zagovarja tezo, da skupinsko
petje lahko spodbudi transcendentna doživetja. Skupno petje zahteva poslu-
šanje, podpiranje drug drugega in medsebojno zaupanje (Silber, 2005). Za pev-
ce v zboru je pomembno tudi skupno ustvarjanje glasbenega produkta (Specker,
2017). Kreutz (2014) je ugotovil, da petje v zboru izboljša psihološko blagostan-
je, s sproščanjem hormona oksitocina pa omogoča medsebojno povezovanje.
Tudi Weinstein idr. (2016) poudarjajo pomen petja pri spodbujanju družbe-
ne bližine. Ugotovili so, da se med pevskimi vajami pri posameznikih ustvarja-
jo občutki vključenosti, povezanosti, prav tako se sprošča hormon endorfin, ne

26