Page 28 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 20, zvezek 40 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, volume 20, issue 40

kih dejavnosti glasbene improvizacije na kognitivni in glasbeni razvoj (Gru-
glasbenopedagoški zbornik ◆ letnik/volume 20 ◆ številka/number 40
enhagen in Whitcomb, 2014; Guderian, 2012; Pucihar, 2016) nekateri avtorji
izpostavljajo tudi transferno vrednost tovrstnih dejavnosti. Lewis (2014) im-
provizacijo razume kot priložnost, v kateri se posameznik uči o sebi in drugih
preko poslušanja ter odzivanja na glasbene dražljaje sodelujočih. Predvsem sku-
pinska glasbena improvizacija, ki je pogosta oblika dejavnosti glasbene impro-
vizacije, omogoča vzpostavitev deljene izkušnje in empatije med izvajalci (Ng,
2018). Tal-Chen Rabinowitch (2020) meni, da prav improvizacijske glasbene
dejavnosti vodijo k sinhronizaciji in toku interakcij med udeleženci, kar spod-
buja družbeni kapital. Poudarjanje sodelovanja (in ne tekmovanja) ter spodbu-
janje inkluzije v procesu glasbene interakcije sta pomembna dejavnika pri dose-
ganju pozitivnih družbenih izidov (Overy, 2012). Veronika Diaz Abrahan idr.
(2021) so v svoji raziskavi, ki je primerjala dejavnosti improvizacije in ritmične
imitacije odraslih v skupini, ugotovili, da so udeleženci improvizacijske skupi-
ne pokazali višjo stopnjo družbene interakcije. Glasbena improvizacija, pred-
vsem prosta, lahko pri udeležencih vzbuja občutke notranjega miru, samoza-
vesti (Ladano, 2016) ter daje prepričanje o brezpogojni sprejetosti v skupini, ki
improvizacijsko muzicira (Lange, 2011). Poudarek na medsebojnem poslušanju
(Willox idr., 2011) improvizatorjem odpira prosto pot brez tesnobnih občut-
kov (Lanier, 2022). Skupinska improvizacija je še posebej dragocena, ker omo-
goči družbeno povezanost, a hkrati potrditev posameznikove individualne
identitete (Burnard, 2002), oboje pa temelji na medsebojnem zaupanju in spo-
štovanju (Lanier, 2022).
Kljub nekaterim prispevkom, ki kažejo pozitivno vlogo glasbene improvi-
zacije pri oblikovanju družbenih vezi (Burnard, 2002; Diaz Abrahan idr., 2021;
Lange, 2011; Rabinowitch, 2020), tovrstnih raziskav primanjkuje. Glede na iz-
postavljene ugodnosti skupinskih glasbenih dejavnosti za družbeno povezova-
nje je bil namen raziskave s sistematičnim pregledom literature preučiti vlo-
go glasbene improvizacije pri družbenem povezovanju, saj takšnega celovitega
pregleda nismo zasledili. Postavili smo naslednja raziskovalna vprašanja (RV):
RV 1: Katere so glavne ugotovitve raziskav o vlogi glasbene improvizacije pri
družbenem povezovanju?
RV 2: Katera področja zajemajo raziskave o vlogi glasbene improvizacije pri
družbenem povezovanju?
RV 3: Kateri so glavni raziskovalni pristopi k preučevanju vloge glasbene im-
provizacije pri družbenem povezovanju?

METODA

Izvedli smo sistematični pregled literature po protokolu PRISMA (Preferred
Reporting Items for Systematic reviews and Meta-Analyses), ki ponuja skupek

28