Page 27 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 20, zvezek 40 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, volume 20, issue 40

glede na velikost skupine. V raziskavi, ki so jo izvedli, je številčnejši pevski zbor
(n = 232) poročal o povečanju občutka družbene bližine v primerjavi z manj
številčnim (n = 20–80), kar nakazuje veliko moč glasbe pri ustvarjanju skupin-
ske povezanosti v večjih skupinah (Weinstein idr., 2016). Eiluned Pearce idr.
(2016) so ugotovili, da ustvarjanje enotne družbene skupine ni nujno odvisno
od vzpostavljenih osebnih odnosov med posamezniki. Pevci v raziskavi so se
počutili povezane s skupino kot celoto (Pearce idr., 2016). Pfordresher (2021)
predpostavlja, da evolucijski pomen glasbe ne temelji na sposobnosti točnega
glasbenega izvajanja, temveč izhaja iz ugodnosti udejstvovanja v tej kolektiv-
ni dejavnosti.
Ne le glasbeno izvajanje, tudi poslušanje glasbe lahko okrepi družbene
vezi v skupini. Raziskave kažejo, da lahko družbena skupina, v kateri posame-
znik posluša glasbo, vpliva na njegov individualni odziv nanjo (Liljeström idr.,
2013). Rohrbach (2017) je ugotovil, da pasivno poslušanje glasbe morda ni do-
volj za neposredno krepitev občutka bližine z drugimi, temveč ustvarja atmos-
fero za povezovanje. Glasba ustvarja okolje, v katerem so posamezniki lahko
odprtejši in se lahko združujejo (Rohrbach, 2017). Tudi sinhronizirano gibanje Alja Krevel, Jerneja Žnidaršič, Katarina Habe ◆ Vloga glasbene improvizacije pri družbenem povezovanju
ob glasbi, npr. v obliki plesa, spodbuja družbeno povezovanje, predvsem kadar
ob tej glasbi uživamo. Takrat lahko glasba čustveno povezuje ljudi iz različnih
okolij (Stupacher idr., 2020).
Raziskave nakazujejo veliko vrednost skupinskih glasbenih dejavnosti in
njihov učinek na ustvarjanje ter krepitev družbenih vezi med otroki. Ashlee
Cunsolo Willox idr. (2011) poudarjajo, da aktivno sodelovanje v glasbenem
ustvarjanju vodi k višji stopnji sodelovanja med učenci in prispeva k družbene-
mu kapitalu skupine. Družbene veščine in družbena interakcija so se poveča-
le pri predšolskih otrocih, ki so sodelovali v glasbenem programu, v primerjavi
z njihovimi vrstniki, ki v programu niso sodelovali (Ritblatt idr., 2013). Aktiv-
no muziciranje lahko pri otrocih vodi k bolj prodružbenemu vedenju kot po-
dobne neglasbene dejavnosti (Buren idr., 2019; Cirelli idr., 2014; Kirschner in
Tomasello, 2010).
Pomen aktivnega muziciranja pa ni razviden zgolj pri mladih posamez-
nikih, temveč se njegovi učinki manifestirajo tudi pri starostnikih. Kvalita-
tivna raziskava o pomenu vseživljenjskega muziciranja starejših je pokazala,
da je vseživljenjsko glasbeno udejstvovanje povezano s pozitivnimi glasbenimi
izkušnjami v otroštvu in z družinsko podporo pri glasbenih dejavnostih ter
da je to ustvarilo družbene vezi z drugimi glasbeniki, ki so pomagale ustva-
riti občutek učinkovitosti, pripadnosti in medsebojnega spoštovanja (Carr,
2006).
Glasbena improvizacija ima v kontekstu spodbujanja družbenih vezi po-
membno vlogo, saj jo opredeljujemo kot vnaprej nepredvideno glasbeno deja-
nje (Cambridge University Press & Assessment, b. l.), pri katerem so v ospredju
komunikacija in interakcija med deležniki ter čustvena zavzetost pri dejavno-
sti (Faber in McIntosh, 2020; Jordanous in Keller, 2011). Ob pozitivnih učin-

27