Page 9 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 20, zvezek 40 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, volume 20, issue 40

Uvodnik
Editorial

Katarina habe
Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo
katarina.habe@ag.uni-lj.si

obrodošli v najnovejši izdaji naše znanstvenoraziskovalne revije, kjer z
veseljem predstavljamo raznolike in poglobljene raziskave na področju
Dglasbenega izobraževanja ter njegovega vpliva na različne vidike druž-
benega in osebnega blagostanja. Številni raziskovalci so si prizadevali osvetliti
vlogo glasbe kot pomembnega dejavnika pri spodbujanju kognitivnega, social-
nega in čustvenega razvoja, zlasti pri otrocih, mladostnikih in posameznikih s
posebnimi potrebami. V tej izdaji izpostavljamo nekaj ključnih prispevkov, ki
ponujajo sveže vpoglede in odpirajo nove poti za nadaljnje raziskave.
Prvi članek, ki ga predstavljata Špela Pučko in Jerneja Žnidaršič, sistema-
tično preučuje pomen formativnega spremljanja pri dejavnostih ustvarjanja
v glasbi. Avtorici ugotavljata, da formativno spremljanje bistveno prispeva k
ustvarjanju spodbudnega učnega okolja, kjer učenci razvijajo večje zanimanje
za glasbo, izboljšujejo samopodobo in dosegajo učne cilje. Njuna analiza teme-
lji na skrbnem pregledu literature in prinaša dragocena spoznanja za učitelje
glasbene umetnosti v osnovnih šolah.
Drugi prispevek, avtorice Jovane Milošević, se osredotoča na zborovsko
petje kot sredstva za spodbujanje blagostanja pri mladih in odraslih. Raziska-
va poudarja številne psihološke, socialne, čustvene, kognitivne in fizične ko-
risti sodelovanja v zboru, ki prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja, social-
ni povezanosti in motivaciji. Kljub temu pa avtorica opozarja na pomanjkanje
raziskav, osredotočenih na mladostnike, kar odpira potrebo po nadaljnjih raz-
iskavah na tem področju.
Vloga glasbene improvizacije pri socialnem povezovanju je tema tretjega
članka, ki so ga pripravile Alja Krevel, Jerneja Žnidaršič in Katarina Habe. Nji-
hova raziskava kaže, da glasbena improvizacija bistveno prispeva k socialnemu
povezovanju tako v izobraževalnem kot tudi v širšem družbenem kontekstu.
Kvalitativne analize razkrivajo, kako glasbena improvizacija spodbuja sodelo-
vanje, empatijo in kulturno izmenjavo med udeleženci.
Četrti prispevek, avtoric Irene Lesar, Andreje Marčun Kompan in Sabi-
ne Autor, se osredotoča na izzive glasbenega izobraževanja učencev s posebni-
mi potrebami. Predstavljena raziskava razkriva, da se učitelji in ravnatelji glas-
benih šol pogosto soočajo s težavami pri prilagajanju izobraževalnega procesa
za te učence, pri čemer mnogi menijo, da niso dovolj usposobljeni za to nalogo.

Izvirni znanstveni članek ◆ Original Scientific Article © Author
https://doi.org/10.26493/2712-3987.20(40)9-10