Page 13 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 20, zvezek 40 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, volume 20, issue 40

v literaturi zaznanem tudi kot (angl.) assessment for learning – AfL (Black in
Wiliam, 1998, 2003, 2009).
Formativnemu načinu ocenjevanja znanja se na področju pedagoškega
raziskovanja v zadnjih letih namenja veliko pozornosti (Black in Wiliam, 1998,
2003, 2009; Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2016; Peršolja, 2020; Yan
in Pastore, 2022). Temeljni vidiki formativnega spremljanja so preverjanje in
spodbujanje napredka učenčevega znanja skozi celoten učni proces (Black in
Wiliam, 1998, 2003, 2009; Cowie in Bell, 1999; Zavod Republike Slovenije za
šolstvo, 2016; Peršolja, 2020), s cilji izboljšanja kognitivnih sposobnosti učen-
cev (Andrade in Heritage, 2017), spodbujanja samostojnega učenja s pomoč-
jo učiteljevih povratnih informacij, prepoznavanja individualnih potreb učen-
cev (Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2016; Kordeš idr., 2013; Peršolja,
2020) in motiviranja učencev za delo (Black in Wiliam, 1998). Na drugi stra-
ni preverjanje znanja omenja tudi Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo
in šport (2011), ki ga opredeljuje kot sproten proces, v katerem učitelj sprem-
lja razvoj glasbenih sposobnosti in spretnosti učenca ter slednjega opazuje pri
glasbenem izvajanju, ustvarjanju in poslušanju. Prav tako so navedene možnos- Špela Pučko, Jerneja Žnidaršič ◆ VLOGA IN POMEN FORMATIVNEGA SPREMLJANJA PRI DEJAVNOSTIH USTVARJANJA V GLASBI
ti preverjanja pri ustvarjanju v glasbi, in sicer »preverjanje na podlagi portfo-
lia – mape dosežkov (zbirka izbranih izdelkov in druge dokumentacije, ki na-
staja daljši čas in iz katere je mogoče razbrati napredek in doseženo stopnjo v
znanju in usposobljenosti učenca); samoocenjevanje; kolegialno ali vzajemno
vrednotenje; skupinsko vrednotenje timskega dela oziroma sodelovalnega uče-
nja« (str. 30). Nesmiselno je namreč ocenjevati le končni ustvarjalni glasbeni
produkt učenca, ker je prav proces ustvarjanja tisti, ki pokaže, kako učenci do-
življajo glasbo (Leung idr., 2009). Lucas idr. (2014) namreč ugotavljajo, da su-
mativno ali t. i. številčno ocenjevanje lahko zavira učenčeva ustvarjalnost in
samoizražanje, saj kot tako vključuje tekmovalnost, primerjanje z drugimi in
pritisk vrednotenja, kar pri učencih povzroča tesnobo ter zavira motivacijo za
učenje in sposobnost ustvarjanja (Runco, 2003). Prav zato je formativno spre-
mljanje primernejši način za objektivno spremljanje in ocenjevanje učenčevega
napredka tekom ustvarjalnega procesa.
Kljub poudarku različnih virov glede vloge in pomena ustvarjanja pri
pouku glasbene umetnosti ter prav tako formativnega spremljanja sta zani-
mivi ugotovitvi, da uresničevanje dejavnosti ustvarjanja pri pouku glasbene
umetnosti učiteljem še vedno predstavlja izziv (Strand, 2006; Houmann, 2017;
Grigorenko, 2019; Martinović Bogojević, 2021; Juhart idr., 2023) in da sloven-
ski učitelji formativno spremljanje v pouk glasbene umetnosti vključujejo le
redko (Sušec, 2023).
V nadaljevanju smo z izvedbo metaanalize želeli preučiti vlogo in pomen
formativnega spremljanja pri dejavnostih ustvarjanja v glasbi. Raziskovalni
vprašanji, ki sta usmerjali pričujoči pregled literature, sta naslednji:

13