Page 12 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 20, zvezek 40 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, volume 20, issue 40

UVOD
glasbenopedagoški zbornik ◆ letnik/volume 20 ◆ številka/number 40

edagoški teoretiki in praktiki so že v petdesetih letih 20. stoletja zače-
li poudarjati aktivno vlogo učenca v učnem procesu (Mithans in Ivanuš
PGrmek, 2012), pri čemer učitelj prevzema vlogo mentorja (Adamič, 2005;
Ivanuš Grmek idr., 2009; Sentočnik in Rutar Ilc, 2001; Strmčnik, 2001). Uči-
telj je tako tisti, ki učence spodbuja k samostojnemu razmišljanju, praktičnemu
učenju in pridobivanju lastnih izkušenj, saj tako pripomore k razvoju učenče-
vega ustvarjalnega in kritičnega mišljenja ter razvoju sposobnosti, spretnosti in
osebnostnih lastnosti (Ivanuš Grmek idr., 2009; Tomić, 2003). Če bodo učen-
ci nova spoznanja podkrepili in utemeljili s primeri, bo njihovo znanje uporab-
nejše in trajnejše (Ivanuš Grmek idr., 2009), posledično bodo celostno, miselno
in čustveno aktivirani ter spodbujeni k miselni aktivnosti, radovednosti, vedo-
željnosti, lastnemu raziskovanju (Marentič Požarnik, 1998) in osmišljanju svo-
jih izkušenj (Marentič Požarnik, 2000).
Aktivna vloga učenca je poudarjena tudi pri poučevanju glasbene umetno-
sti, pri čemer učenec preko lastnega raziskovanja in glasbenih izkušenj izgrajuje
svoje znanje in tako postane osrednji člen glasbenega udejstvovanja (Cavicchi,
2009; Kibici, 2022). Pouk glasbene umetnosti v osnovni šoli naj bi omogočal
razvoj glasbene ustvarjalnosti pri vseh učencih (Menard, 2013). Kot tak pa naj
bi uresničeval izkustvene glasbene dejavnosti poslušanja, izvajanja in ustvarja-
nja, preko katerih spodbujamo učenčevo doživljanje in izražanje glasbe (Mi-
nistrstvo Republike Slovenije za šolstvo in šport, 2011) ter razvijamo glasbene
sposobnosti, spretnosti in znanja učencev (Sicherl-Kafol idr., 2011).
Glasbene dejavnosti se med seboj prepletajo in dopolnjujejo, vsem pa
je skupna glasbena ustvarjalnost, ki je najizrazitejša pri glasbeni dejavnosti
ustvarjanja, znotraj katere učenci ustvarjajo v glasbi in ob njej. Ustvarjanje v
glasbi zajema poustvarjalno izvajanje (Borota, 2013) in ustvarjanje glasbenih
vsebin z ritmičnim/melodičnim dopolnjevanjem, ritmičnimi/melodičnimi
vprašanji ter odgovori, izmišljarijami (Sicherl-Kafol, 2015). V Slovenskem Uč-
nem načrtu za glasbeno vzgojo (Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo in
šport, 2011, str. 25) je ustvarjanje v glasbi opredeljeno kot ustvarjanje in dopol-
njevanje glasbenih vsebin (ustvarjanje spremljav, glasbenih vsebin in oblik ter
drugih načinov improvizacije, katere rezultati so zvočni eksperimenti). Učenci
tako ustvarjajo nove glasbene vsebine, kot so izmišljarije, melodije, pesmi in rit-
mično-melodične celote (Denac, 2012). Ustvarjanje novih glasbenih vsebin po-
gosto spremlja notni zapis ustvarjenega, kar omogoča spreminjanje in popra-
vljanje glasbenega produkta (Martinović Bogojević, 2021). Tako lahko učitelji
posebno pozornost namenijo sprotnemu spremljanju in preverjanju znanja te-
kom ustvarjalnega procesa ali t. i. formativnemu načinu ocenjevanja znanja,

12