Page 47 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani

tudi ena najizrazitejših prispodob, ki jih lahko najdemo v zgodbi, prispodoba
otroka kot nekoga, ki še ima stik z naravo in lepoto, ko odraste, pa se mora od-
reči sanjam, fantaziji in umetnosti, da lahko (finančno) preživi. Če se želi vrni-
ti, mora v sebi spet prebuditi »notranjega otroka«.
Racionalen, materialističen in neizprosen svet, ki se ob zapostavljanju
umetnosti in višjih moralnih vrednot spogleduje tudi s totalitarno miselnostjo,
smo upodobili z uporabo ritmov vojaške koračnice, s fanfarami in trobilnimi
postopi v fortissimo dinamiki (»Ženska drži 3 vogale pri hiši«, »Red in de-
nar«, »Na vse strani sveta«). Na ta pol smo uvrstili tudi potrošništvo, »pleh-
kost« ter hlastanje po užitku in intenzivnih doživetjih, ki smo jih predstavi-
li z glasbenimi elementi, ki asociaciirajo na komercialne in zabavne glasbene
zvrsti, kot so pop/rock, turbofolk oz. narodnozabavna glasba. Zgoraj omenje-
ni elementi v glasbenih delih operete prehajajo eden v drugega ali pa se vzpo- Miha Nahtigal ◆ KOMPOZICIJSKI PROCES USTVARJANJA MLADINSKE OPERETE V 21. STOLETJU
redno nahajajo v istem delu. Tako imamo npr. melodijo s punktiranim ritmom
in z blues harmonijo, ki bi lahko spominjala na pop/rock pesem, a se nahaja v
kontekstu (agresivne, vojaške – lahko tudi wagnerijanske) fanarsko-trobilske
orkestracije, punktiran ritem pa se v nekem trenutku spremeni v narodnoza-
bavni ritem polke. Takšni odseki glasbe v libretu vsebujejo tudi veliko humor-
ja in satire.
Nasprotni pol, »čaroben«, fantazijski, sanjav, prefinjen in idealističen
svet lepote in umetnosti, pa smo upodobili z elementi, ki spominjajo na tradi-
cionalno klasično glasbo. Uporabili smo »barvita« harmonska zaporedja s po-
gostimi modulacijami in izmiki, ki večinoma temeljijo na romantičnih terčnih
zvezah. Orkestrska tekstura je kompleksna in sofisticirana, vsebuje virtuozne
violinske in druge solistične vložke ter »bleščeče« okraske v visokem registru.
Z uporabo nekaterih citatov in asociacij na klasična ter romantična dela smo
želeli prikazati stereotipične lastnosti klasične glasbe. Ob prvem prihodu kla-
sičnih baletk smo uporabili temo, ki spominja na balete Čajkovskega in bi lah-
ko predstavljala urejenost, lahkotnost ter sofisticiranost. Uporabili smo tudi
nekatere harmonske postope, ki asociirajo na Wagnerjeva dela, npr. postop le-
itmotiva »Tarnhelm« iz tetralogije Nibelungov prstan, ki bi lahko predstavljal
čarobnost, skrivnostnost ali pa dramatičnost.
Kontrast med obema svetovoma se izraža tudi v koreografiji, kjer so balet-
ke razdeljene na »narodnozabavne« oz. »turbofolk« baletke v rdečih kostu-
mih, ki se pojavljajo pri melodijah, ki predstavljajo »materialistični« pol, ter
»klasične«, bele baletke, ki zastopajo »umetniški« pol.
V določenih trenutkih se oba pola srečata in prepleteta. Eden izmed
takšnih trenutkov je satirična skladba »Moji stari všeč je Mozart«, ki je bila
napisana po idejni zasnovi libretistke Mateje Perpar. Tu se v delu z narodnoza-
bavnim karakterjem polke pojavi citat Mozartove Male nočne glasbe, ki se ob
svoji drugi pojavitvi celo spoji z narodnozabavno orkestracijo. Oba karakter-
ja se srečata tudi v skladbi »Otroci in Ninika«, kjer otroci, ki se jim v glasbe-
ni šoli ne ljubi vaditi, pojejo na (militaristično) melodijo teme Ninikine mame,

47