Page 86 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani

na krepitev občutka pripadnosti in socialne identitete ter pozitivnih odno-
glasbenopedagoški zbornik ◆ letnik/volume 20 ◆ številka/number 41
sov z vrstniki, kar mladostnikom omogoča oblikovanje trdnih socialnih vezi
in občutka skupnosti. Čustveni učinki, kot so zmanjševanje stresa, izboljšano
razpoloženje in ustvarjanje varnega prostora za čustveno izražanje, so ključ-
nega pomena za čustveni razvoj v obdobju mladostništva. Poleg tega Jovana
ilošević izpostavlja kognitivne koristi, kot so izboljšanje koncentracije, razvoj
glasbenih veščin in večja pozornost, ter fizične učinke, kot sta boljša telesna
pripravljenost in dihalne sposobnosti, ki dodatno podpirajo celosten vpliv zbo-
rovskega petja. Njena ugotovitev, da ima zborovsko petje dolgoročne pozitiv-
ne učinke na celosten razvoj mladostnikov, podpira tezo, da gre za dejavnost,
ki presega zgolj umetniške ali tehnične dimenzije in pomembno vpliva na obli-
kovanje osebnosti ter razvoj socialnih kompetenc. Vendar pa avtorica opozarja
tudi na pomanjkanje raziskav, ki bi se osredotočale izključno na mladostnike,
saj številne preučujejo učinke zborovskega petja širše, pri različnih starostnih
skupinah, vključno z odraslimi.
Ob vsem zapisanem se poraja vprašanje, kako naj zborovodja ob zavedan-
ju vseh predhodno izpostavljenih spoznanj krmari med pastmi in izzivi izbire
primernega repertoarja za srednješolske zbore. Ta izbor mora biti premišljen
in prilagojen tako kognitivnemu kot čustvenemu razvoju mladostnikov, ki se
v tem obdobju intenzivno oblikujejo. Zborovodja mora upoštevati, da se glas-
beni okus mladostnikov razvija in postaja bolj individualiziran, hkrati pa se
povečuje njihova sposobnost razumevanja in vrednotenja kompleksnih glasbe-
nih struktur. Izbor skladb mora povečevati motivacijo, saj lahko razumevan-
je in čustvena povezanost z glasbo mladostnike spodbudita k večjemu vložku
časa ter truda, kar posledično vodi k izboljšanju njihovih glasbenih sposobnos-
ti. Poleg tega je pomembno, da izbor repertoarja podpira razvoj vrednot, ki so
za mladostnike pomembne. Izbor repertoarja mora tako slednjim omogočati,
da se skozi glasbo izražajo, komunicirajo in osebnostno oblikujejo.

Značilnosti pevskih glasov v obdobju mutacije

Obdobje mladostništva oz. adolescence je čas hitrih fizioloških sprememb, ki
vključujejo tudi preoblikovanje pevskega glasu. Ta proces, znan kot mutacija,
je ključen za razvoj pevskega glasu in predstavlja pomemben izziv tako za pev-
ce kot za zborovodje, ki delajo s srednješolskimi zbori.
Mutacija glasu je naraven proces, ki se zgodi v obdobju adolescence, ko se
telo začne spreminjati pod vplivom spolnih hormonov – testosterona pri fan-
tih, estrogena pri dekletih. V tem procesu grlo izrazito zraste, glasilki se podalj-
šata. Na spremembo glasu vplivajo tudi rast in preoblikovanje odzvočne cevi
ter spremenjene pljučne funkcije. Fantovski glas se v obdobju pubertete zni-
ža za približno oktavo, saj se njihovi glasilki povečata tudi za 100 %, torej na
dvojno velikost od izhodiščne (Hočevar-Boltežar, 2010). Prav tako se izrazito

86