Page 89 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani

– Vključujte tako a cappella skladbe kot skladbe s spremljavo. Pri tem
mora spremljava skladbi dodati vrednost in hkrati biti njen integralni
del (originalno napisana).
– Izbirajte repertoar, ki krepi glasbene sposobnosti in besedni zaklad ter
pevcem odstira različne historične izvajalske prakse.
– Kadar je mogoče, naročajte nova dela in pevcem omogočite, da se sre-
čajo in delajo s skladateljem.
– Zborovski program mora biti raznolik, vključevati skladbe različnih
zgodovinskih obdobij (razen, če gre za tematski program), raznolike
hitrosti, razpoloženja, besedila in zvočne barve.
– Dovolite, da repertoar diktira izvajalske prakse različnih kultur in ob-
dobij ter tako zahteva različne izvajalske prakse. Odgovornost zboro-
vodje je, da preuči partituro, razišče ozadje dela in predstavi glasbo na
način, ki spoštuje zgodovinski in kulturni pomen izbrane skladbe.
– Vključevanje gibalnih elementov v izvedbo mora biti premišljeno in Erik Šmid ◆ KRMARJENJE MED SCILO IN KARIBDO: IZZIVI IN PASTI IZBIRE REPERTOARJA ZA SREDNJEŠOLSKE ZBORE
spoštljivo do glasbene kulture ter umetnosti.
– Znotraj svojega okolja, šole ali zborovske skupnosti poiščite glasbeni-
ke, ki lahko zboru omogočijo raznoliko glasbeno spremljavo. Izbirajte
najboljše glasbenike, ki bodo kvaliteto vašega nastopa še dodano obo-
gatili.

Posebne izdaje zborovskih edicij za srednješolske zbore

Med klasičnimi založniškimi hišami, spletnimi založniki in avtonomnimi
spletnimi ponudniki notnih izdaj je na voljo toliko glasbe, da se zborovodja
hitro znajde pred izzivom, kako učinkovito in smotrno izbrati tisto glasbeno
gradivo, ki je najustreznejše za njegov zbor. Pri tem ne išče le skladb, ki so teh-
nično izvedljive za njegove pevce, ampak tudi tiste, ki bodo dovolj zahtevne, da
bodo spodbujale njihov pevski razvoj, izpostavile močne točke zbora in ohra-
nile zanimanje pevcev. Kljub obsežni ponudbi pa se lahko zgodi, da večina po-
nujene glasbe preprosto ne ustreza vsem naštetim kriterijem.
Od začetkov glasbenega založništva, ki segajo vse do začetka 16. stoletja,
ko je Ottaviano Petrucci v Benetkah položil temelje za njegov razvoj, se je za-
ložniška dejavnost močno razvila. Od Petruccijevih dni do danes je šla skozi
mnoge preobrazbe, najprej z razvojem notacijskih sistemov, nato pa s tehnolo-
škimi odkritji, kot so fonografi, radijske postaje, gramofonske plošče, magne-
tofonski trakovi, avdiokasete, CD-ji in, seveda, digitalna distribucija. Vse to je
tako ustvarjalcem kot poustvarjalcem glasbe omogočilo, da dosežejo širše ob-
činstvo (Garofalo, 1999).

89