Page 87 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani

poveča in zaostri ščitasti hrustanec, ki postane viden tudi navzven kot Adamo-
vo jabolko (Bizjak, 2017).
Pri dekletih mutacija poteka nekoliko manj opazno kot pri fantih. Lynne
Gackle (1991) celo trdi, da naj se dekliški glas sploh ne bi spreminjal, temveč
le razvijal. Pri tem pa naj bi – tako kot pri fantih – doživel mnogo fizioloških
sprememb, ki v tem času rezultirajo v nestabilnem tonu, lomljenju glasu, sli-
šnih prehodih med registri, raskavosti in splošnem nelagodju pri petju. Sloven-
ska foniatrinja Irena Hočevar-Boltežar (2010) izpostavlja, da lahko glasilki de-
klet v času mutacije zrasteta na 150 % prvotne velikosti, glas pa naj bi se ob tem
znižal za največ kvinto.
Marina Bizjak (2020) opozarja, da se v tem obdobju lahko pojavijo različ-
ne težave, kot so nihanje glasovne višine, neenakomerna kakovost tona in te-
žave pri nadzoru glasu; to pripisuje »velikemu razkoraku med spreminjanjem
organov, ki služijo tvorbi in oblikovanju glasu, ter prilagajanju živčne kontrole
tvorbe glasu na te spremembe« (str. 12). Zato mora biti pevski pedagog oz. v na-
šem primeru zborovodja pozoren na individualni glasovni razvoj posamezne- Erik Šmid ◆ KRMARJENJE MED SCILO IN KARIBDO: IZZIVI IN PASTI IZBIRE REPERTOARJA ZA SREDNJEŠOLSKE ZBORE
ga pevca in preudarno izbirati pevski repertoar. Za pedagoško delo z mladi-
mi pevci Marina Bizjak v svoji knjigi tudi predlaga različne vokalno-tehnične
vaje za pripravo telesa na petje, vaje za dih, zastavek, ozaveščanje resonančnih
prostorov in doseganje resonančnega ravnovesja, agilnost, izenačevanje preho-
da med registri, širjenje glasovnega obsega ter artikulacijo. Prizadevanja za uza-
veščanje in razvoj pravilne vokalne tehnike pri delu z mladimi pevci podpirajo
tudi drugi priročniki (Feguš, 2016; Slokar Bajc, 2017).
Za zborovodje, ki vodijo srednješolske zbore, je razumevanje obdobja mu-
tacije ključnega pomena, saj lahko močno vpliva na sposobnost pevcev, da izva-
jajo določene skladbe, in hkrati lahko zahteva prilagoditve v izboru repertoar-
ja. Prav tako je pomembno, da zborovodje razumejo, da je mutacija naraven in
neizogiben proces, ki ga je treba obravnavati s potrpežljivostjo in z razumeva-
njem. Nenazadnje ne gre samo za fizičen proces, ampak lahko vpliva tudi na sa-
mozavest in samopodobo pevcev. Spremembe v glasu lahko povzročijo občut-
ke negotovosti in sramu, kar lahko vpliva na njihovo motivacijo. Ključno vlogo
zborovodij v tem času vidimo tudi v tem, da svoje pevce podpirajo skozi ta pro-
ces, jih spodbujajo in pomagajo razumeti, da so te spremembe naravni del pev-
skega razvoja.

Smernice pri izboru repertoarja

Raziskave na področju izbora zborovskega repertoarja so razširjene predvsem
na območju Združenih držav Amerike, kjer se zborovska glasba pogosto obrav-
nava skozi prizmo štirih ključnih meril: estetske privlačnosti, glasbene in prak-
tične vrednosti, pedagoške vrednosti ter vključenosti v standardni zborovski
kanon (Watson, 2017). Številni ameriški zborovodje se kljub časovni distanci

87