Page 88 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani

naslanjajo na Brunnerjev seznam vprašanj, ki naj bi si jih zborovodja zastavil,
glasbenopedagoški zbornik ◆ letnik/volume 20 ◆ številka/number 41
ko izbira repertoar. Ta vprašanja se nanašajo na poznavanje sposobnosti svojih
pevcev, jasno zastavljene cilje, osebne preference in omejitve, glasbene parame-
tre, kot so melodične, harmonske, ritmične značilnosti, vsebinsko primernost
skladb idr. (Brunner, 1992).
Raziskava Lorraine Lynch (2020), ki analizira trende v zborovskem reper-
toarju, izvajanem na konferencah Ameriškega združenja zborovskih dirigen-
tov (American Choral Directors Association – ACDA), razkriva pomembne
spremembe v glasbenih sporedih skozi desetletja. V letu 1978 so bili najpogo-
steje na sporedu srednjeveški, renesančni in sodobni skladatelji, zbori pa so pre-
težno izvajali a cappella glasbo v angleškem jeziku. Skozi štiri desetletja se je
nabor izvajanih skladb razširil, vključujoč sodobno glasbo z vsega sveta, spi-
rituale, gospel, ljudske pesmi ter jazz/pop/show repertoar. Prav tako se je po-
večalo število jezikov, v katerih so bile skladbe izvajane. Poleg tega je raziskava
pokazala, da so v porastu trendi v izvedbah nedavno komponirane ali objavlje-
ne glasbe. To kaže na stalno zanimanje za tradicionalni korpus zgodovinskega
zborovskega repertoarja, hkrati pa tudi na naraščajoče, čeprav še vedno omeje-
no zanimanje za raznolik zborovski repertoar z vsega sveta (Lynch, 2020).
Hilary Apfelstadt (2000) izpostavlja pomembnost izbire kakovostnega,
pedagoško podkrepljenega in kontekstualno primernega repertoarja. Pri tem
poudarja, da mora biti dobro napisana glasba obrtniško dovršena, z uravnote-
ženostjo napetosti in sprostitve, s premišljenim razmerjem med simetrijo in
asimetrijo v strukturi ter z elementi pričakovanja in presenečenja. Po njenem
mnenju morajo imeti izbrane skladbe tudi pedagoško noto – iz njih naj bi se
pevci nekaj naučili. Pri tem ima v mislih tako splošna spoznanja o sebi ter o sve-
tu kot tudi učenje izvajalskih spretnosti. S pojmom kontekstualna ustreznost
opozarja, da mora izbrani repertoar zadostiti tudi pričakovanjem okolja, pev-
cev, morebitnim zahtevam nastopov oz. tekmovanj ipd. Zaključuje z mislijo,
da mora zborovodja verjeti v glasbo, ki jo izbere, in biti zavezan h kvalitetnemu
predajanju svojega glasbenega znanja.
Ne glede na različne poglede, razmišljanja in ugotovitve pa v literaturi za-
sledimo podobna izhodišča pri vseh avtorjih. Blue (2018, str. 69–70) priporo-
ča naslednje splošne usmeritve pri izbiri primernega repertoarja, ki predstavlja-
jo ustrezno sintezo zgoraj zapisanih spoznanj:
– Prepoznajte pevske zmogljivosti svojega zbora. Izberite repertoar, ki
udobno leži v glasovnem razponu, ki je pevcem udoben, vendar jih vča-
sih tudi izzove , da svoj glasovni razpon širijo v skrajne lege.
– Izbirajte tako skladbe s historično vrednostjo kot novitete. Poiščite
repertoar, ki je preživel zob časa, ter skladbe, ki so nove, zanimive in
predstavljajo različne svetovne kulture.

88