Page 364 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 364
iskovanje za znanje, znanje za zdravje Slika 2: Načini reševanja konfliktov med člani negovalnega tima (Vir: Anketni
vprašalnik, 2019).
Kot najpogostejši način reševanja konfliktov so anketirani izbrali trditev »se
opravičim osebi« in ga ocenili s povprečno oceno 4,34, sledili sta trditvi »z
mirnim pogovorom« (PV = 4,07), »se pogovorim z nadrejenim« (PV = 3,76).
Najnižjo povprečno oceno pa so dodelili trditvi »konflikta ne poskušam reše-
vati« (PV = 2,10).
Razprava
S pomočjo raziskave smo prišli do rezultatov, s katerimi smo odgovorili na
zastavljena raziskovalna vprašanja, ki smo jih v razpravi predstavili, in ugoto-
vitve podprli še s teorijo.
Na prvo raziskovalno vprašanje, ki sprašuje, kako pomembna je komunikaci-
ja med člani negovalnega tima, sodelujoči v raziskavi odgovarjajo, da je ko-
munikacija med člani negovalnega tima zelo pomembna. Največ anketira-
nih (19; 66 %) je odgovorilo, da se jim komunikacija v negovalnem timu zdi
zelo pomembna, 9 (31 %) jih je odgovorilo, da je komunikacija v negoval-
nem timu pomembna, ena anketirana oseba (3 %) pa meni, da je komuni-
kacija zelo nepomembna. Pri vodenju tima je vedno bolj v ospredju pomen
komunikacije, saj pripomore k izogibanju konfliktov in k boljšemu počutju
zdravstvenih delavcev na delovnem mestu. Komuniciranje je širok pojem in
ne pomeni le govorjenja, ampak vključuje tudi pisno komuniciranje in nebe-
sedno sporazumevanje. Lahko bi rekli, da preko komuniciranja izmenjujemo
znanje in tvorimo medosebne odnose. Komunikacija pa vedno ne more biti
uspešna oziroma učinkovita, ker v delovnem okolju prihaja do napak in mo-
tenj. Najpogostejše so tiste, ki jih povzročimo sami, in sicer prekinjanje sogo-
vornika, slabo sodelovanje, minimaliziranje težav sogovornika, neodgovorno
ravnanje, odklanjanje predlogov poslušalcev in poudarjanje problemov. Po-
362
vprašalnik, 2019).
Kot najpogostejši način reševanja konfliktov so anketirani izbrali trditev »se
opravičim osebi« in ga ocenili s povprečno oceno 4,34, sledili sta trditvi »z
mirnim pogovorom« (PV = 4,07), »se pogovorim z nadrejenim« (PV = 3,76).
Najnižjo povprečno oceno pa so dodelili trditvi »konflikta ne poskušam reše-
vati« (PV = 2,10).
Razprava
S pomočjo raziskave smo prišli do rezultatov, s katerimi smo odgovorili na
zastavljena raziskovalna vprašanja, ki smo jih v razpravi predstavili, in ugoto-
vitve podprli še s teorijo.
Na prvo raziskovalno vprašanje, ki sprašuje, kako pomembna je komunikaci-
ja med člani negovalnega tima, sodelujoči v raziskavi odgovarjajo, da je ko-
munikacija med člani negovalnega tima zelo pomembna. Največ anketira-
nih (19; 66 %) je odgovorilo, da se jim komunikacija v negovalnem timu zdi
zelo pomembna, 9 (31 %) jih je odgovorilo, da je komunikacija v negoval-
nem timu pomembna, ena anketirana oseba (3 %) pa meni, da je komuni-
kacija zelo nepomembna. Pri vodenju tima je vedno bolj v ospredju pomen
komunikacije, saj pripomore k izogibanju konfliktov in k boljšemu počutju
zdravstvenih delavcev na delovnem mestu. Komuniciranje je širok pojem in
ne pomeni le govorjenja, ampak vključuje tudi pisno komuniciranje in nebe-
sedno sporazumevanje. Lahko bi rekli, da preko komuniciranja izmenjujemo
znanje in tvorimo medosebne odnose. Komunikacija pa vedno ne more biti
uspešna oziroma učinkovita, ker v delovnem okolju prihaja do napak in mo-
tenj. Najpogostejše so tiste, ki jih povzročimo sami, in sicer prekinjanje sogo-
vornika, slabo sodelovanje, minimaliziranje težav sogovornika, neodgovorno
ravnanje, odklanjanje predlogov poslušalcev in poudarjanje problemov. Po-
362
