Page 366 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 366
iskovanje za znanje, znanje za zdravje ketirana (6,9 %) se popolnoma strinjata. S trditvijo, da konflikte rešujejo tako,
da se umaknejo in si mislijo svoje, se 8 anketirancev (27,59 %) strinja, 8 (27,59
%) pa se jih ne more opredeliti, medtem ko se jih 13 (44,82 %) s trditvijo stri-
nja. 6 anketiranih (20,69 %) se s trditvijo, da konflikt rešita tako, da drugi ose-
bi ne pustita do besede in trdita svoje, 5 anketiranih se strinja (17,24 %) se jih
ne more opredeliti,18 (62,06 %) pa se jih s to trditvijo ne strinja. Za reševanje
konflikta nimamo vedno časa, zato lahko izberemo drugo pot. Odločimo se
lahko za kompromis, se podredimo oziroma prevladamo, naša odločitev pa
je odvisna od tega, koliko nam je nekaj pomembno. Če popustimo drugemu,
bo kdaj drugič drugi lažje popustil nam, ko ne bomo imeli časa za razreševa-
nje. Prepogosto uporabljanje teh treh načinov pa lahko prinese tudi stranske
učinke. Nekateri se počutijo izkoriščene, drugi se morajo stalno prilagajati in
so prikrajšani, tretji postanejo nepriljubljeni … Najbolje je vzdrževati ravno-
vesje med pomembnostjo lastnih interesov in pomembnostjo dobrih odno-
sov. Pri stvareh, ki so za nas pomembne, ne popuščamo, ne sklepamo kom-
promisov, saj bi tako ostali nezadovoljni, naše potrebe pa neizpolnjene (Iršič,
2007). V službi preživimo veliko časa, kjer delamo kot tim, ki pomaga paci-
entu. Zavedati se moramo, da lahko prihaja do konfliktov, ki pa jih moramo
znati preprečevati. Edelmann je navedel nekaj pravil za zdravstvene delavce,
ki pripomorejo k preprečevanju konfliktov. Zdravstveni delavec mora (Edel-
mann, 1993, v Rungapadiachy, 2003): pozorno poslušati paciente, obveščati
in vsakokrat preveriti, ali je pacient razumel povedano, nuditi ustrezno oporo
in svetovanje, izkazovati spoštovanje in vzdrževati zaupnost, izogibati se jav-
nemu kritiziranju pacienta in neprimernemu razkrivanju samega sebe. Dobri
odnosi med sodelavci in vodstvom so lahko močan motivacijski dejavnik za
delo in za občutek pripadnosti nekemu timu. Komunikacija je aktivnost, ki je
nepogrešljiva in skupna vsem ljudem (Rešetič, 2014). Pri četrtem raziskoval�-
nem vprašanju, ki sprašuje, na kakšen način bi člani negovalnega tima zmanj-
šali nastanek konfliktov, so imeli anketirani pri posameznem sklopu ponuje-
nih več odgovorov, ki so jih lahko izbrali, zato je skupno število odgovorov
89. 22 anketiranih (76 %) bi nastanek konfliktov zmanjšalo z večjo strpnostjo,
19 (65,5 %) jih meni, da bi konflikte zmanjšali z zaposlitvijo dodatnega kadra,
za večjo potrpežljivost pa se je odločilo 12 anketirancev (41,4 %). 11 (38 %) jih
meni, da bi nastanek konfliktov zmanjšali z izobraževanjem o komunikaciji in
reševanju konfliktov, 11 (38 %) pa jih meni, da bi nastanek konfliktov zmanj-
šali z več organiziranimi sestanki znotraj negovalnega tima. 7 anketirancev
(24,1 %) se je odločilo, da bi nastanek konfliktov zmanjšali z manj tekmoval-
nosti med sodelavci, 7 (24,1 %) pa se jih je odločilo za razna druženja (pikni-
ki, zabave), ki bi zmanjšala nastanek konfliktov med člani negovalnega tima.
Zaključek
Ugotavljamo, da sta najpogostejša vzroka nastanka konflikta neučinkovita
komunikacija in preobremenjenost kadra. V raziskavi so anketiranci podali
mnenje, da konflikte razrešujejo z mirnim pogovorom in s posredovanjem
opravičila osebi, ki je bila vključena v konflikt. Ustrezna komunikacija med
364
da se umaknejo in si mislijo svoje, se 8 anketirancev (27,59 %) strinja, 8 (27,59
%) pa se jih ne more opredeliti, medtem ko se jih 13 (44,82 %) s trditvijo stri-
nja. 6 anketiranih (20,69 %) se s trditvijo, da konflikt rešita tako, da drugi ose-
bi ne pustita do besede in trdita svoje, 5 anketiranih se strinja (17,24 %) se jih
ne more opredeliti,18 (62,06 %) pa se jih s to trditvijo ne strinja. Za reševanje
konflikta nimamo vedno časa, zato lahko izberemo drugo pot. Odločimo se
lahko za kompromis, se podredimo oziroma prevladamo, naša odločitev pa
je odvisna od tega, koliko nam je nekaj pomembno. Če popustimo drugemu,
bo kdaj drugič drugi lažje popustil nam, ko ne bomo imeli časa za razreševa-
nje. Prepogosto uporabljanje teh treh načinov pa lahko prinese tudi stranske
učinke. Nekateri se počutijo izkoriščene, drugi se morajo stalno prilagajati in
so prikrajšani, tretji postanejo nepriljubljeni … Najbolje je vzdrževati ravno-
vesje med pomembnostjo lastnih interesov in pomembnostjo dobrih odno-
sov. Pri stvareh, ki so za nas pomembne, ne popuščamo, ne sklepamo kom-
promisov, saj bi tako ostali nezadovoljni, naše potrebe pa neizpolnjene (Iršič,
2007). V službi preživimo veliko časa, kjer delamo kot tim, ki pomaga paci-
entu. Zavedati se moramo, da lahko prihaja do konfliktov, ki pa jih moramo
znati preprečevati. Edelmann je navedel nekaj pravil za zdravstvene delavce,
ki pripomorejo k preprečevanju konfliktov. Zdravstveni delavec mora (Edel-
mann, 1993, v Rungapadiachy, 2003): pozorno poslušati paciente, obveščati
in vsakokrat preveriti, ali je pacient razumel povedano, nuditi ustrezno oporo
in svetovanje, izkazovati spoštovanje in vzdrževati zaupnost, izogibati se jav-
nemu kritiziranju pacienta in neprimernemu razkrivanju samega sebe. Dobri
odnosi med sodelavci in vodstvom so lahko močan motivacijski dejavnik za
delo in za občutek pripadnosti nekemu timu. Komunikacija je aktivnost, ki je
nepogrešljiva in skupna vsem ljudem (Rešetič, 2014). Pri četrtem raziskoval�-
nem vprašanju, ki sprašuje, na kakšen način bi člani negovalnega tima zmanj-
šali nastanek konfliktov, so imeli anketirani pri posameznem sklopu ponuje-
nih več odgovorov, ki so jih lahko izbrali, zato je skupno število odgovorov
89. 22 anketiranih (76 %) bi nastanek konfliktov zmanjšalo z večjo strpnostjo,
19 (65,5 %) jih meni, da bi konflikte zmanjšali z zaposlitvijo dodatnega kadra,
za večjo potrpežljivost pa se je odločilo 12 anketirancev (41,4 %). 11 (38 %) jih
meni, da bi nastanek konfliktov zmanjšali z izobraževanjem o komunikaciji in
reševanju konfliktov, 11 (38 %) pa jih meni, da bi nastanek konfliktov zmanj-
šali z več organiziranimi sestanki znotraj negovalnega tima. 7 anketirancev
(24,1 %) se je odločilo, da bi nastanek konfliktov zmanjšali z manj tekmoval-
nosti med sodelavci, 7 (24,1 %) pa se jih je odločilo za razna druženja (pikni-
ki, zabave), ki bi zmanjšala nastanek konfliktov med člani negovalnega tima.
Zaključek
Ugotavljamo, da sta najpogostejša vzroka nastanka konflikta neučinkovita
komunikacija in preobremenjenost kadra. V raziskavi so anketiranci podali
mnenje, da konflikte razrešujejo z mirnim pogovorom in s posredovanjem
opravičila osebi, ki je bila vključena v konflikt. Ustrezna komunikacija med
364
