Page 374 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 374
iskovanje za znanje, znanje za zdravje Vodje pri delu uporabljajo vse vrste moči, in sicer glede na okoliščine, v kat-
erih delujejo.
Inovacija
Od vsega začetka obstoja človeštva, so ljudje iskali načine, kako izboljšati
življenje. Človek je v prizadevanjih za svoj obstoj vedno iskal nove rešitve,
jih dopolnjeval, nadgrajeval in izboljševal s ciljem, da naredi nekaj novega,
kar bi imelo še večjo korist za uporabnika. V literaturi lahko zasledimo ra-
zlične definicije inovacije. Če povzamemo, bi lahko rekli, da je inovacija v ož-
jem pomenu besede nov ali izboljšan proizvod, postopek oziroma proces. V
širšem pomenu pa beseda inovacija zajema tudi nove logistične poti in nove
oblike organiziranja. Inovacija predstavlja (Kovačič, 2011):
– proces uvajanja izboljšav z uvajanjem nečesa novega,
– dejavnost uvajanja nečesa novega: nekaj na novo uvedenega,
– proces spreminjanja idej v otipljive družbene vplive,
– novo idejo, metodo ali napravo,
– uspešno izkoriščanje novih idej,
– spremembo, ki ustvari novo dimenzijo učinkovitosti,
– udejanjanje nove ideje,
– sposobnost stalnega uresničevanja zaželenega prihodnjega stanja,
– uveljavljanje vrednosti in/ali ohranjanje vrednosti.
Za uvajanje inovacije je potreben vodja, ki bo s svojim znanjem, lastnostmi,
metodo in vizijo motiviral svoje sodelavce ter jih spodbujal k ustvarjalnemu
opravljanju njihovega dela (Birken in sod., 2012). Vrhunski inovacijski vod-
ja mora obvladati vse strateške in tehnične lastnosti, vedeti, kako ljudje raz-
mišljajo in delajo, in razpolagati z osebnimi in vodstvenimi »orodji«, s katerimi
lahko aktivira pripadnost in ustvarjalno vzdušje v organizaciji (Kramar Zupan,
2009). Zavedati se mora, da sta zadovoljstvo zaposlenih in uspešnost organ-
izacije eno. Pri sodelavcih mora ustvarjati vtis, da tisto kar počnejo, počnejo
iz lastne želje. Izgine razmerje vodja-vodeni, ostaneta pa ustvarjalni duh in
želja po dosežkih. Vodja jih pripelje do tega da posameznik izgubi strah, pre-
vzame tveganje, preizkuša nove ideje, greši in ponovno poizkuša (Kramar Zu-
pan, 2009). Vloga vodje pri uvajanju inovacije je, da najde najboljše lastnosti
v vsakem delavcu. Pripravljen mora biti dvigniti moralo in imeti vedno odpr-
ta vrata za svoje zaposlene. Uspešen vodja mora obiskovati svoje podrejene
na deloviščih, se poučiti in pogovarjati o njihovih težavah, biti mora pripravl-
jen poslušati mnenja drugih. Poznati mora imena svojih sodelavcev in zaupa-
ti v podrejene. Dober vodja ne beži pred težavami in ne odreja svojega dela
podrejenim. Ceni ljudi z idejami in si nikoli ne lasti tujih inovacij (Kramar Zu-
pan, 2009).
372
erih delujejo.
Inovacija
Od vsega začetka obstoja človeštva, so ljudje iskali načine, kako izboljšati
življenje. Človek je v prizadevanjih za svoj obstoj vedno iskal nove rešitve,
jih dopolnjeval, nadgrajeval in izboljševal s ciljem, da naredi nekaj novega,
kar bi imelo še večjo korist za uporabnika. V literaturi lahko zasledimo ra-
zlične definicije inovacije. Če povzamemo, bi lahko rekli, da je inovacija v ož-
jem pomenu besede nov ali izboljšan proizvod, postopek oziroma proces. V
širšem pomenu pa beseda inovacija zajema tudi nove logistične poti in nove
oblike organiziranja. Inovacija predstavlja (Kovačič, 2011):
– proces uvajanja izboljšav z uvajanjem nečesa novega,
– dejavnost uvajanja nečesa novega: nekaj na novo uvedenega,
– proces spreminjanja idej v otipljive družbene vplive,
– novo idejo, metodo ali napravo,
– uspešno izkoriščanje novih idej,
– spremembo, ki ustvari novo dimenzijo učinkovitosti,
– udejanjanje nove ideje,
– sposobnost stalnega uresničevanja zaželenega prihodnjega stanja,
– uveljavljanje vrednosti in/ali ohranjanje vrednosti.
Za uvajanje inovacije je potreben vodja, ki bo s svojim znanjem, lastnostmi,
metodo in vizijo motiviral svoje sodelavce ter jih spodbujal k ustvarjalnemu
opravljanju njihovega dela (Birken in sod., 2012). Vrhunski inovacijski vod-
ja mora obvladati vse strateške in tehnične lastnosti, vedeti, kako ljudje raz-
mišljajo in delajo, in razpolagati z osebnimi in vodstvenimi »orodji«, s katerimi
lahko aktivira pripadnost in ustvarjalno vzdušje v organizaciji (Kramar Zupan,
2009). Zavedati se mora, da sta zadovoljstvo zaposlenih in uspešnost organ-
izacije eno. Pri sodelavcih mora ustvarjati vtis, da tisto kar počnejo, počnejo
iz lastne želje. Izgine razmerje vodja-vodeni, ostaneta pa ustvarjalni duh in
želja po dosežkih. Vodja jih pripelje do tega da posameznik izgubi strah, pre-
vzame tveganje, preizkuša nove ideje, greši in ponovno poizkuša (Kramar Zu-
pan, 2009). Vloga vodje pri uvajanju inovacije je, da najde najboljše lastnosti
v vsakem delavcu. Pripravljen mora biti dvigniti moralo in imeti vedno odpr-
ta vrata za svoje zaposlene. Uspešen vodja mora obiskovati svoje podrejene
na deloviščih, se poučiti in pogovarjati o njihovih težavah, biti mora pripravl-
jen poslušati mnenja drugih. Poznati mora imena svojih sodelavcev in zaupa-
ti v podrejene. Dober vodja ne beži pred težavami in ne odreja svojega dela
podrejenim. Ceni ljudi z idejami in si nikoli ne lasti tujih inovacij (Kramar Zu-
pan, 2009).
372
