Page 370 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 370
iskovanje za znanje, znanje za zdravje dgrajuje in izboljšuje obstoječe. Vodenje ne more potekati brez prisotnosti
ljudi, ločeno od vsega drugega. Gre za interakcijo med zaposlenimi in vod-
jo (Mezek, 2011). Vodja se zaveda, da so inovacije ključni dejavnik uspeha.
Če inovacije pridejo do pacientov pravočasno, je moč pričakovati, da bodo
ti stara leta preživeli kakovostno in manj obremenjujoče za okolico (Ches-
brough, 2012). Znanje s področja vodenja (menedžmenta) v zdravstvu in
zdravstveni negi postaja v sodobnem času ključno pri vodilnih zdravstvenih
delavcih. Vodilne medicinske sestre se vedno bolj vključujejo v kompleksne
sisteme zdravstva in zahtevne procese vodenja (Filej in sod., 2019). V zdra-
vstveni negi je zelo pomembno, da vodja stremi h kakovosti in varnosti, saj
je to pravica pacientov (Zupančič, n. d.). Za izboljšanje procesa zdravstvene
obravnave pacientov (vodstveni, delovni, podporni procesi), kakovosti in var-
nosti v zdravstvu je nujna uporaba PDCA- modela (Plan- Do- Check- Act) oz. t.
i. Demingovega kroga. Demingov krog, ki kroži v smeri urinega kazalca, izha-
ja iz trditve, da se vsak potek storitev šteje za proces, ki ga je mogoče po ko-
rakih stalno izboljševati. Gre za procesni pristop, ki je podoben procesu zdra-
vstvene nege. Najprej je potrebno vse skupaj dobro načrtovati, torej zastaviti
cilje, sledi uresničitev, to vse skupaj je potrebno preveriti (meriti), oceniti in
opazovati, na koncu pa ukrepati (potrjevati), popraviti in izboljšati (Zupančič,
n. d.). V praksi verjetno prihaja do težav, ker v večini primerov čas pretežno
posvečamo izvajanju samega dela, premalo planiramo in še manj vrednoti-
mo (merimo, nadziramo) in ukrepamo (DEMETRA Lean Way, d. o. o., 2018).
Obvladovanje sprememb pomeni sposobnost reševanja problemov. Spre-
membe na različnih področjih nas prisilijo v iskanje novih in boljših rešitev –
za kakovost in varnost obravnave pacientov ter tudi kakovost profesionalne-
ga življenja tako voditeljev, ki so odgovorni za omogočanje razvoja, kot vseh
zdravstvenih delavcev in drugih zaposlenih v zdravstveni dejavnosti. Namen
študije je bil opredeliti vlogo vodij pri uvajanju inovacij. Cilj študije je bil pre-
poznati nekatere ključne potrebne kompetence voditeljev na področju zdra-
vstvene nege za uspešno uvajanje inovacij in pripraviti nekaj ključnih iztočnic
za izboljšanje vodenja na področju zdravstvene nege v praksi. Da bi sledi-
li namenu in cilju raziskave, smo si zastavili sledeče raziskovalno vprašanje:
»Katere kompetence odlikujejo odličnega voditelja na področju zdravstvene
nege?«
Metoda
Uporabili smo kvalitativno metodo dela. Z metodo kritičnega branja javno
dostopne literature, ki se navezuje na podatke iz doslej objavljenih knjig,
člankov in ostale literature, smo povzeli ključna za nas uporabna spoznan-
ja. Literaturo smo iskali s pomočjo ključnih besed: vodenje, uvajanje inovacij,
voditeljstvo v zdravstveni negi. Ugotovitve smo predstavili na ravni sinteze
po ključnih področjih.
368
ljudi, ločeno od vsega drugega. Gre za interakcijo med zaposlenimi in vod-
jo (Mezek, 2011). Vodja se zaveda, da so inovacije ključni dejavnik uspeha.
Če inovacije pridejo do pacientov pravočasno, je moč pričakovati, da bodo
ti stara leta preživeli kakovostno in manj obremenjujoče za okolico (Ches-
brough, 2012). Znanje s področja vodenja (menedžmenta) v zdravstvu in
zdravstveni negi postaja v sodobnem času ključno pri vodilnih zdravstvenih
delavcih. Vodilne medicinske sestre se vedno bolj vključujejo v kompleksne
sisteme zdravstva in zahtevne procese vodenja (Filej in sod., 2019). V zdra-
vstveni negi je zelo pomembno, da vodja stremi h kakovosti in varnosti, saj
je to pravica pacientov (Zupančič, n. d.). Za izboljšanje procesa zdravstvene
obravnave pacientov (vodstveni, delovni, podporni procesi), kakovosti in var-
nosti v zdravstvu je nujna uporaba PDCA- modela (Plan- Do- Check- Act) oz. t.
i. Demingovega kroga. Demingov krog, ki kroži v smeri urinega kazalca, izha-
ja iz trditve, da se vsak potek storitev šteje za proces, ki ga je mogoče po ko-
rakih stalno izboljševati. Gre za procesni pristop, ki je podoben procesu zdra-
vstvene nege. Najprej je potrebno vse skupaj dobro načrtovati, torej zastaviti
cilje, sledi uresničitev, to vse skupaj je potrebno preveriti (meriti), oceniti in
opazovati, na koncu pa ukrepati (potrjevati), popraviti in izboljšati (Zupančič,
n. d.). V praksi verjetno prihaja do težav, ker v večini primerov čas pretežno
posvečamo izvajanju samega dela, premalo planiramo in še manj vrednoti-
mo (merimo, nadziramo) in ukrepamo (DEMETRA Lean Way, d. o. o., 2018).
Obvladovanje sprememb pomeni sposobnost reševanja problemov. Spre-
membe na različnih področjih nas prisilijo v iskanje novih in boljših rešitev –
za kakovost in varnost obravnave pacientov ter tudi kakovost profesionalne-
ga življenja tako voditeljev, ki so odgovorni za omogočanje razvoja, kot vseh
zdravstvenih delavcev in drugih zaposlenih v zdravstveni dejavnosti. Namen
študije je bil opredeliti vlogo vodij pri uvajanju inovacij. Cilj študije je bil pre-
poznati nekatere ključne potrebne kompetence voditeljev na področju zdra-
vstvene nege za uspešno uvajanje inovacij in pripraviti nekaj ključnih iztočnic
za izboljšanje vodenja na področju zdravstvene nege v praksi. Da bi sledi-
li namenu in cilju raziskave, smo si zastavili sledeče raziskovalno vprašanje:
»Katere kompetence odlikujejo odličnega voditelja na področju zdravstvene
nege?«
Metoda
Uporabili smo kvalitativno metodo dela. Z metodo kritičnega branja javno
dostopne literature, ki se navezuje na podatke iz doslej objavljenih knjig,
člankov in ostale literature, smo povzeli ključna za nas uporabna spoznan-
ja. Literaturo smo iskali s pomočjo ključnih besed: vodenje, uvajanje inovacij,
voditeljstvo v zdravstveni negi. Ugotovitve smo predstavili na ravni sinteze
po ključnih področjih.
368
