Page 54 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 54
iskovanje za znanje, znanje za zdravje nik zdravstvene zaščite, preprečuje občutek lakote in žeje in je nezanemarljiv
užitek pri uživanju hrane. Makrohranila, ki predstavljajo osnovne sestavine
hrane, predstavljajo tudi energijsko bogate snovi, so ogljikovi hidrati (OH),
beljakovine (B) in maščobe (M). Raznolika in uravnotežena prehrana ob pri-
merni razporeditvi skozi ves dan zadovolji potrebe organizma po vseh hran-
ljivih snoveh, energiji in zaščiti zdravja (Dervišević in Vidmar, 2009). Telesna
aktivnost in zdrava prehrana sta izredno pomembni sestavini zdravega na-
čina življenja. Pri vrhunskem športu gre za organizirano in dokaj usmerjeno
športno dejavnost. Redni treningi razvijajo vse večje psihofizične zmogljivo-
sti ter visoko športno kondicijo, ki omogoča vrhunske športne dosežke na
tekmovanjih. Pravilna in uravnotežena prehrana ima pri tem tudi izreden po-
men (Pokorn, 1991). Neustrezno vodena in neprilagojena prehrana pri špor-
tniku na dolgi rok lahko povzroči izčrpanost, ki je eden izmed najbolj po-
membnih dejavnikov za slab nastop tako posameznika kot celotne ekipe. S
pojmom izčrpanost označujemo več specifičnih pomenov, ki opisujejo šport
nikovo nezmožnost, da vzdržuje hitrost, moč, veščine, koncentracijo in odlo-
čanje. Omogočanje optimalnega nastopa zahteva reduciranje ali prelaganje
izčrpanosti na čim kasnejši čas (Burke in Cox, 2010). Vsi imajo različne pre-
hranske potrebe in ni enakega načina prehranjevanja, ki bi odgovarjal vsem
(Bean, 2013). Bean (2010) navaja, da uživanje dobrih virov hranil in zadostno
pitje tekočine pred, med in po treningu ali tekmovanju pomaga športnikom,
da imajo boljši nastop, zmanjšajo izčrpanost in preprečijo nastanek prehla-
da. Športnik mora razporediti svoje celodnevne energijske potrebe v ustre-
znih deležih makrohranil (OH, B in M) skozi cel dan, tako, da obroke časovno
prilagodi svojem treningu ali nastopu (Burke in Cox, 2010). Pogosta neskla-
dnost športnika med nastopom in v času treninga je signal za trenerja, da
napoti športnika k dietetiku na prehranski posvet. Poleg prehranskega pre-
gleda se opravljajo še dodatne biokemijske preiskave, antropometrične me-
ritve in ocena prehranjevanjih navad (Deakin in sod., 2015). Namen raziskave
je dobiti vpogled v prehranski status in prehranjevalne navade članske ekipe
vaterpolistov VK Koper ter iz tega priti do določenih vzorcev, ki se navezuje-
jo na celotno ekipo.
Zastavili smo si naslednja raziskovalna vprašanja:
- Ali vaterpolisti uživajo glavne skupine živil?
- Ali imajo vaterpolisti ustrezen režim prehranjevanja?
- Ali vaterpolisti uživajo prehranska dopolnila?
- Ali so vaterpolisti primerno, prekomerno prehranjeni ali debeli?
Metode
Testiranje smo naredili konec aprila 2019, v prostorih UP Fakultete za vede o
zdravju. V predavalnici so vaterpolisti pod vodstvom študenta podpisali iz-
jave o sodelovanju ter izpolnjevali na 17 straneh zajet vprašalnik o prehra-
njevalnih navadah. Po izpolnitvi vprašalnikov so pristopili k merjenju telesne
52
užitek pri uživanju hrane. Makrohranila, ki predstavljajo osnovne sestavine
hrane, predstavljajo tudi energijsko bogate snovi, so ogljikovi hidrati (OH),
beljakovine (B) in maščobe (M). Raznolika in uravnotežena prehrana ob pri-
merni razporeditvi skozi ves dan zadovolji potrebe organizma po vseh hran-
ljivih snoveh, energiji in zaščiti zdravja (Dervišević in Vidmar, 2009). Telesna
aktivnost in zdrava prehrana sta izredno pomembni sestavini zdravega na-
čina življenja. Pri vrhunskem športu gre za organizirano in dokaj usmerjeno
športno dejavnost. Redni treningi razvijajo vse večje psihofizične zmogljivo-
sti ter visoko športno kondicijo, ki omogoča vrhunske športne dosežke na
tekmovanjih. Pravilna in uravnotežena prehrana ima pri tem tudi izreden po-
men (Pokorn, 1991). Neustrezno vodena in neprilagojena prehrana pri špor-
tniku na dolgi rok lahko povzroči izčrpanost, ki je eden izmed najbolj po-
membnih dejavnikov za slab nastop tako posameznika kot celotne ekipe. S
pojmom izčrpanost označujemo več specifičnih pomenov, ki opisujejo šport
nikovo nezmožnost, da vzdržuje hitrost, moč, veščine, koncentracijo in odlo-
čanje. Omogočanje optimalnega nastopa zahteva reduciranje ali prelaganje
izčrpanosti na čim kasnejši čas (Burke in Cox, 2010). Vsi imajo različne pre-
hranske potrebe in ni enakega načina prehranjevanja, ki bi odgovarjal vsem
(Bean, 2013). Bean (2010) navaja, da uživanje dobrih virov hranil in zadostno
pitje tekočine pred, med in po treningu ali tekmovanju pomaga športnikom,
da imajo boljši nastop, zmanjšajo izčrpanost in preprečijo nastanek prehla-
da. Športnik mora razporediti svoje celodnevne energijske potrebe v ustre-
znih deležih makrohranil (OH, B in M) skozi cel dan, tako, da obroke časovno
prilagodi svojem treningu ali nastopu (Burke in Cox, 2010). Pogosta neskla-
dnost športnika med nastopom in v času treninga je signal za trenerja, da
napoti športnika k dietetiku na prehranski posvet. Poleg prehranskega pre-
gleda se opravljajo še dodatne biokemijske preiskave, antropometrične me-
ritve in ocena prehranjevanjih navad (Deakin in sod., 2015). Namen raziskave
je dobiti vpogled v prehranski status in prehranjevalne navade članske ekipe
vaterpolistov VK Koper ter iz tega priti do določenih vzorcev, ki se navezuje-
jo na celotno ekipo.
Zastavili smo si naslednja raziskovalna vprašanja:
- Ali vaterpolisti uživajo glavne skupine živil?
- Ali imajo vaterpolisti ustrezen režim prehranjevanja?
- Ali vaterpolisti uživajo prehranska dopolnila?
- Ali so vaterpolisti primerno, prekomerno prehranjeni ali debeli?
Metode
Testiranje smo naredili konec aprila 2019, v prostorih UP Fakultete za vede o
zdravju. V predavalnici so vaterpolisti pod vodstvom študenta podpisali iz-
jave o sodelovanju ter izpolnjevali na 17 straneh zajet vprašalnik o prehra-
njevalnih navadah. Po izpolnitvi vprašalnikov so pristopili k merjenju telesne
52
