Page 81 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 81
Tabela 1: Število zabeleženih primerov listerioz pri otrocih in materah v obdobju
od 2009 do 2015 (prirejeno po EFSA, 2017).
Leto Število primerov v posamezni starostni skupini (leta)
2009 Otroci < 1 Matere (15 – 24) Matere (25 - 44)
2010 10
2011 63 11 32
2012 29
2013 20 20 26
2014 27
2015 35 10 46
16
10 44
6 51
14 60
18 54
pomembn a varnost živil. 78,5 % žensk informacije o varnosti živil pridobi tjaša vidic malovrh, laura zupanc, mojca jevšnik
pri obisku ginekologa, 45 % na svetovnem spletu in 34,2 % iz knjig in letak-
ov. Guneri in sodelavci (2017) pa so ugotovili, da več kot dve tretjini (62,3 %)
žensk ni seznanjenih z načeli varnosti živil. Ostale ženske (37,7 %) so prido-
bile informacije o varnosti živil preko medijev (57 % preko televizije, 16 % iz
časopisov in revij), 20 % pa preko izobraževanja, družine in prijateljev. Zgolj 7
% jih je informacije pridobilo od zdravstvenih delavcev (Guneri in sod., 2017).
Na vprašanje katera od bakterij oz. parazitov lahko vpliva na zdravje ženske
in njen plod (Ricchi in sod., 2016) je 94 % žensk seznanjenih s parazitom Toxo-
plasma gondii, medtem ko jih 39,5 % ni seznanjenih z bakterijo Listeria mono-
cytogenes. Ženske vedo, da čiščenje hladilnika, upoštevanje predpisanih
temperatur shranjevanja živil ter izogibanje uživanju surovih in toplotno
nezadostno obdelanih živil pripomore k uživanju zdravstveno ustreznih živil.
Guneri in sodelavci (2017) so ugotovili, da je 96,6 % turških nosečnic seznan-
jenih s priložnostmi za izvajanje umivanja rok, vendar le 62,6 % pozna poti
prenosa mikroorganizmov na živila. 30,6 % žensk je seznanjenih s pravilnim
postopkom odtajevanja zamrznjenih živil. Na trditev, da morajo trgovine in
obrati, ki nudijo hrano imeti certifikat, da izpolnjujejo pogoje za varnost živ-
il je 87,9 % žensk odgovorilo pritrdilno, a samo 77,4 % daje prednost takim tr-
govinam.
Listeria monocytogenes je gram pozitivna paličasta bakterija, ki se naha-
ja v naravnem okolju. Bakterija povzroča zoonozo, ki jo imenujemo listerio-
za (Gholipour in sod., 2020). Čeprav je število okužb z listerijo majhno, je le-
ta eden glavnih vzrokov smrti pri okužbah z živili (Pusztahelyi in sod., 2016;
World Health Organization, 2018). Bakterija živi in raste v vlažnem in hladnem
okolju v hladilniku, na onesnaženih površinah in živilih (World Health Organ-
ization, 2018). Razmnožuje se v temperaturnem območju od –1,5 °C do 45 °C
(Burgueño, 2016). Bakterijo uničita kuhanje in pasterizacija (World Health Or-
ganization, 2018). Dovzetnost nosečnic, da zbolijo za listeriozo, je v primerja-
vi z zdravimi odraslimi 18-krat večja (Lamont in sod., 2011). Posledice okužbe
z listerijo se izražajo kot splav, mrtvorojenost ali zgodnja smrt novorojenčka
(Mateus in sod., 2013). Popa in sodelavci (2016) so raziskovali odnos in znanje
o bakteriji Listeria monocytogenes med romunskimi nosečnicami. O bakteri-
ji je pri zdravniku poizvedovalo 35,5 % žensk, od tega 23,2 % žensk, ki so že
79
od 2009 do 2015 (prirejeno po EFSA, 2017).
Leto Število primerov v posamezni starostni skupini (leta)
2009 Otroci < 1 Matere (15 – 24) Matere (25 - 44)
2010 10
2011 63 11 32
2012 29
2013 20 20 26
2014 27
2015 35 10 46
16
10 44
6 51
14 60
18 54
pomembn a varnost živil. 78,5 % žensk informacije o varnosti živil pridobi tjaša vidic malovrh, laura zupanc, mojca jevšnik
pri obisku ginekologa, 45 % na svetovnem spletu in 34,2 % iz knjig in letak-
ov. Guneri in sodelavci (2017) pa so ugotovili, da več kot dve tretjini (62,3 %)
žensk ni seznanjenih z načeli varnosti živil. Ostale ženske (37,7 %) so prido-
bile informacije o varnosti živil preko medijev (57 % preko televizije, 16 % iz
časopisov in revij), 20 % pa preko izobraževanja, družine in prijateljev. Zgolj 7
% jih je informacije pridobilo od zdravstvenih delavcev (Guneri in sod., 2017).
Na vprašanje katera od bakterij oz. parazitov lahko vpliva na zdravje ženske
in njen plod (Ricchi in sod., 2016) je 94 % žensk seznanjenih s parazitom Toxo-
plasma gondii, medtem ko jih 39,5 % ni seznanjenih z bakterijo Listeria mono-
cytogenes. Ženske vedo, da čiščenje hladilnika, upoštevanje predpisanih
temperatur shranjevanja živil ter izogibanje uživanju surovih in toplotno
nezadostno obdelanih živil pripomore k uživanju zdravstveno ustreznih živil.
Guneri in sodelavci (2017) so ugotovili, da je 96,6 % turških nosečnic seznan-
jenih s priložnostmi za izvajanje umivanja rok, vendar le 62,6 % pozna poti
prenosa mikroorganizmov na živila. 30,6 % žensk je seznanjenih s pravilnim
postopkom odtajevanja zamrznjenih živil. Na trditev, da morajo trgovine in
obrati, ki nudijo hrano imeti certifikat, da izpolnjujejo pogoje za varnost živ-
il je 87,9 % žensk odgovorilo pritrdilno, a samo 77,4 % daje prednost takim tr-
govinam.
Listeria monocytogenes je gram pozitivna paličasta bakterija, ki se naha-
ja v naravnem okolju. Bakterija povzroča zoonozo, ki jo imenujemo listerio-
za (Gholipour in sod., 2020). Čeprav je število okužb z listerijo majhno, je le-
ta eden glavnih vzrokov smrti pri okužbah z živili (Pusztahelyi in sod., 2016;
World Health Organization, 2018). Bakterija živi in raste v vlažnem in hladnem
okolju v hladilniku, na onesnaženih površinah in živilih (World Health Organ-
ization, 2018). Razmnožuje se v temperaturnem območju od –1,5 °C do 45 °C
(Burgueño, 2016). Bakterijo uničita kuhanje in pasterizacija (World Health Or-
ganization, 2018). Dovzetnost nosečnic, da zbolijo za listeriozo, je v primerja-
vi z zdravimi odraslimi 18-krat večja (Lamont in sod., 2011). Posledice okužbe
z listerijo se izražajo kot splav, mrtvorojenost ali zgodnja smrt novorojenčka
(Mateus in sod., 2013). Popa in sodelavci (2016) so raziskovali odnos in znanje
o bakteriji Listeria monocytogenes med romunskimi nosečnicami. O bakteri-
ji je pri zdravniku poizvedovalo 35,5 % žensk, od tega 23,2 % žensk, ki so že
79
