Page 82 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 82
iskovanje za znanje, znanje za zdravje zanosile. Le 2,3 % anketiranih je trdilo, da se izogibajo uživanju surovega me-
sa, nepasteriziranih mlečnih izdelkov, vnaprej pripravljene hrane, delikatesnih
izdelkov in surove zelenjave. Čeprav 45 % žensk upošteva preventivne ukrepe
za preprečevanje okužb z bakterijo Listeria monocytogenes, še nikoli niso
zasledile informacij o listeriozi. Toxoplasma gondii je enocelični parazit, ki pri
človeku povzroča parazitsko okužbo imenovano toksoplazmoza. Za popolni
razvoj toksoplazma potrebuje mačko, ki predstavlja njenega končnega gos-
titelja. Mačka se okuži z zaužitjem okuženih glodavcev, ptičev ali z nezadostno
toplotno obdelanim mesom, ki vsebuje tkivne ciste parazitov. Oociste, ki nas-
tanejo pri razmnoževanju toksoplazme v črevesju mačke, se izločijo z iztrebki
v okolje (Seid Javadi in sod., 2014). Možne posledice okužbe ploda se lahko iz-
ražajo kot splav, prezgodnji porod in mrtvorojeni plod (Li in sod., 2014). Millar
in sodelavci (2014) so v raziskavi izvedeni v Riu de Janeiro ugotovili, da 72,2 %
anketiranih žensk še nikoli ni zasledilo informacij o parazitu Toxoplasma gon-
dii in njenih preventivnih ukrepih. Od 27,8 % žensk, ki so seznanjene s tok-
soplazmozo, se 95,5 % žensk zaveda načina prenosa parazita (okuženi mačji
feces). Anketirane v 36,9 % vedo, da se parazit prenaša s surovim in toplot-
no nezadostno obdelanim mesom. 25,2 % jih kot vzrok okužbe navaja slabo
oprano zelenjavo. Več kot 30 % (Andiappan in sod., 2014) azijskih žensk se za-
veda, da se morajo izogibati potepuškim mačkam, prepustiti dnevno čiščen-
je mačjega fecesa in čistiti kuhinjske pripomočke po vsaki uporabi. Večina
anketiranih (80 %) izvaja higieno rok po vrtnarjenju, ravnanju z odpadki in
rokovanju s surovim mesom. Jevšnik in sodelavci (2008) so ugotavljali stopn-
jo osveščenosti slovenskih nosečih in ne-nosečih žensk o varnosti živil. Rezu-
ltati raziskave so pokazali, da nosečnice pri nakupu živil večkrat preverijo rok
uporabnosti živil in nepoškodovanost embalaže. Tako nosečnice kot tudi ne-
noseče ženske so najmanj pozorne na pogoje shranjevanja hitro pokvarljivih
živil. Nosečnice si redkeje pripravljajo jedi, ki jih uvrščamo med živila z visoko
stopnjo tveganja na okužbo. Anketirane ženske informacije o zagotavljanju
varnosti živil večinoma pridobijo preko različnih medijev, redkeje iz materin-
ske šole in pri zdravnikih. Nosečnice slabše poznajo priporočila za zagotavl-
janje varnosti živil kot ne-noseče ženske. Čeprav večina anketiranih po naku-
pu hitro pokvarljiva živila shrani v hladilnik, to počne več nosečnic. Nosečnice
tudi preverjajo rok uporabnosti v hladilniku večkrat kot ne-noseče ženske,
ampak tretjina nosečnic ne preverja temperature v hladilniku.
Razprava
Glede na izsledke raziskav je razvidno, da se pridobivanje informacij o var-
nosti živil pri nosečnicah razlikuje glede na geografsko lego držav, v katerih
so potekale raziskave. V vseh analiziranih raziskavah ženske pridobivajo infor-
macije o varnosti živil na spletu, preko tiskanih medijev in pri znancih. O pov-
zročiteljih okužb in/ali zastrupitev s hrano je bolj poznan parazit Toxoplasma
gondii kot bakterija Listeria monocytogenes. Poleg higiene rok je potrebno za
preprečevanje okužb in/ali zastrupitev s hrano upoštevati pet osnovnih hi-
gienskih postopkov; vzdrževanje higiene, ločevanje živil, toplotna obdelava
80
sa, nepasteriziranih mlečnih izdelkov, vnaprej pripravljene hrane, delikatesnih
izdelkov in surove zelenjave. Čeprav 45 % žensk upošteva preventivne ukrepe
za preprečevanje okužb z bakterijo Listeria monocytogenes, še nikoli niso
zasledile informacij o listeriozi. Toxoplasma gondii je enocelični parazit, ki pri
človeku povzroča parazitsko okužbo imenovano toksoplazmoza. Za popolni
razvoj toksoplazma potrebuje mačko, ki predstavlja njenega končnega gos-
titelja. Mačka se okuži z zaužitjem okuženih glodavcev, ptičev ali z nezadostno
toplotno obdelanim mesom, ki vsebuje tkivne ciste parazitov. Oociste, ki nas-
tanejo pri razmnoževanju toksoplazme v črevesju mačke, se izločijo z iztrebki
v okolje (Seid Javadi in sod., 2014). Možne posledice okužbe ploda se lahko iz-
ražajo kot splav, prezgodnji porod in mrtvorojeni plod (Li in sod., 2014). Millar
in sodelavci (2014) so v raziskavi izvedeni v Riu de Janeiro ugotovili, da 72,2 %
anketiranih žensk še nikoli ni zasledilo informacij o parazitu Toxoplasma gon-
dii in njenih preventivnih ukrepih. Od 27,8 % žensk, ki so seznanjene s tok-
soplazmozo, se 95,5 % žensk zaveda načina prenosa parazita (okuženi mačji
feces). Anketirane v 36,9 % vedo, da se parazit prenaša s surovim in toplot-
no nezadostno obdelanim mesom. 25,2 % jih kot vzrok okužbe navaja slabo
oprano zelenjavo. Več kot 30 % (Andiappan in sod., 2014) azijskih žensk se za-
veda, da se morajo izogibati potepuškim mačkam, prepustiti dnevno čiščen-
je mačjega fecesa in čistiti kuhinjske pripomočke po vsaki uporabi. Večina
anketiranih (80 %) izvaja higieno rok po vrtnarjenju, ravnanju z odpadki in
rokovanju s surovim mesom. Jevšnik in sodelavci (2008) so ugotavljali stopn-
jo osveščenosti slovenskih nosečih in ne-nosečih žensk o varnosti živil. Rezu-
ltati raziskave so pokazali, da nosečnice pri nakupu živil večkrat preverijo rok
uporabnosti živil in nepoškodovanost embalaže. Tako nosečnice kot tudi ne-
noseče ženske so najmanj pozorne na pogoje shranjevanja hitro pokvarljivih
živil. Nosečnice si redkeje pripravljajo jedi, ki jih uvrščamo med živila z visoko
stopnjo tveganja na okužbo. Anketirane ženske informacije o zagotavljanju
varnosti živil večinoma pridobijo preko različnih medijev, redkeje iz materin-
ske šole in pri zdravnikih. Nosečnice slabše poznajo priporočila za zagotavl-
janje varnosti živil kot ne-noseče ženske. Čeprav večina anketiranih po naku-
pu hitro pokvarljiva živila shrani v hladilnik, to počne več nosečnic. Nosečnice
tudi preverjajo rok uporabnosti v hladilniku večkrat kot ne-noseče ženske,
ampak tretjina nosečnic ne preverja temperature v hladilniku.
Razprava
Glede na izsledke raziskav je razvidno, da se pridobivanje informacij o var-
nosti živil pri nosečnicah razlikuje glede na geografsko lego držav, v katerih
so potekale raziskave. V vseh analiziranih raziskavah ženske pridobivajo infor-
macije o varnosti živil na spletu, preko tiskanih medijev in pri znancih. O pov-
zročiteljih okužb in/ali zastrupitev s hrano je bolj poznan parazit Toxoplasma
gondii kot bakterija Listeria monocytogenes. Poleg higiene rok je potrebno za
preprečevanje okužb in/ali zastrupitev s hrano upoštevati pet osnovnih hi-
gienskih postopkov; vzdrževanje higiene, ločevanje živil, toplotna obdelava
80
