Page 178 - Petelin, Ana. 2020. Zdravje delovno aktivne populacije / Health of the Working-Age Population. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 178
avje delovno aktivne populacije | health of the working-age population Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije
pri srčnih bolnikih
Matej Korošec, Žiga Metelko, Tatjana Somi, Andrej Starc
Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, Zdravstvena pot 5,
1000 Ljubljana, Slovenija
Uvod: Z razvojem tehnologije, se je uporaba informacijsko komunikacijske teh-
nologije (IKT) razširila tudi na področje zdravstva. Z razvojem IKT so se raz-
vijali tudi elektronski srčni vsadki, kot sta srčni spodbujevalnik in kardioverter-
-defibrilator, kar je prineslo različne prednosti. Ker so te naprave tako sodobne
in so postale brezžične, je omočen avtomatski brezžični prenos podatkov iz na-
prave na računalnik. Omogočeno pa je tudi spremljanje teh naprav na daljavo
s pomočjo mobilnih aplikacij. Namen je proučiti, kakšne prednosti prinaša so-
dobna tehnologija na tem področju.
Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s pregledom domače
in tuje literature. Pregled literature je bil izveden v mesecu februarju in marcu
2020. Iskanje je bilo omejeno na časovni okvir objav med letoma 2015 in 2019.
Za iskanje literature smo uporabili spletni brskalnik Google Scholar ter podat-
kovni bazi Medline in CINAHL with full text. Pri iskanju smo se osredotočili na
literaturo s področja informacijske komunikacijske tehnologije in elektronskih
srčnih vsadkov. Ključne besede, ki smo jih uporabili z uporabo Boolovih opera-
terjev OR in AND so: elektronski srčni vsadki, sodobna tehnologija, spremlja-
nje na daljavo, srčni bolniki. Ključne besede so bile uporabljene v slovenskem in
angleškem jeziku. Uporabili smo 15 različnih virov strokovne literature.
Rezultati: Po pregledu literature je bilo ugotovljeno, da se najpogosteje upo-
rabljata srčni spodbujevalnik in kardioverter-defibrilator. Brezžično oddajanje
podatkov in spremljanje na daljavo omenjenih naprav prinaša veliko predno-
sti, ki pa so sledeče: hitrejše zaznavanje aritmij (atrijska fibrilacija, ventrikular-
na tahikardija), zgodnje odkrivanje napak v napravi, višje zadovoljstvo bolni-
kov, izboljšanje kliničnih izidov in posledično tudi nižja smrtnost. Zabeležen je
zmanjšan obisk v zdravstvenih ustanovah, saj diagnostika poteka na daljavo, po-
sledično pa so zmanjšani tudi stroški bolnišničnih obravnav.
Razprava in zaključek: Rezultati kažejo na uporabnost brezžičnih elektronskih
srčnih vsadkov in mobilnih aplikacij pri pacientih s srčnimi obolenji, saj prinašajo
številne koristi. Pri razvoju aplikacij, ki spremljajo delovanje omenjenih naprav,
bi bilo pametno vključiti tudi uporabnike (bolnike), da bi bile aplikacije čim bolj
prilagojene njihovim potrebam.
Ključne besede: elektronski srčni vsadki, sodobna tehnologija, spremljanje na
daljavo, srčni bolniki.
176
pri srčnih bolnikih
Matej Korošec, Žiga Metelko, Tatjana Somi, Andrej Starc
Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, Zdravstvena pot 5,
1000 Ljubljana, Slovenija
Uvod: Z razvojem tehnologije, se je uporaba informacijsko komunikacijske teh-
nologije (IKT) razširila tudi na področje zdravstva. Z razvojem IKT so se raz-
vijali tudi elektronski srčni vsadki, kot sta srčni spodbujevalnik in kardioverter-
-defibrilator, kar je prineslo različne prednosti. Ker so te naprave tako sodobne
in so postale brezžične, je omočen avtomatski brezžični prenos podatkov iz na-
prave na računalnik. Omogočeno pa je tudi spremljanje teh naprav na daljavo
s pomočjo mobilnih aplikacij. Namen je proučiti, kakšne prednosti prinaša so-
dobna tehnologija na tem področju.
Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s pregledom domače
in tuje literature. Pregled literature je bil izveden v mesecu februarju in marcu
2020. Iskanje je bilo omejeno na časovni okvir objav med letoma 2015 in 2019.
Za iskanje literature smo uporabili spletni brskalnik Google Scholar ter podat-
kovni bazi Medline in CINAHL with full text. Pri iskanju smo se osredotočili na
literaturo s področja informacijske komunikacijske tehnologije in elektronskih
srčnih vsadkov. Ključne besede, ki smo jih uporabili z uporabo Boolovih opera-
terjev OR in AND so: elektronski srčni vsadki, sodobna tehnologija, spremlja-
nje na daljavo, srčni bolniki. Ključne besede so bile uporabljene v slovenskem in
angleškem jeziku. Uporabili smo 15 različnih virov strokovne literature.
Rezultati: Po pregledu literature je bilo ugotovljeno, da se najpogosteje upo-
rabljata srčni spodbujevalnik in kardioverter-defibrilator. Brezžično oddajanje
podatkov in spremljanje na daljavo omenjenih naprav prinaša veliko predno-
sti, ki pa so sledeče: hitrejše zaznavanje aritmij (atrijska fibrilacija, ventrikular-
na tahikardija), zgodnje odkrivanje napak v napravi, višje zadovoljstvo bolni-
kov, izboljšanje kliničnih izidov in posledično tudi nižja smrtnost. Zabeležen je
zmanjšan obisk v zdravstvenih ustanovah, saj diagnostika poteka na daljavo, po-
sledično pa so zmanjšani tudi stroški bolnišničnih obravnav.
Razprava in zaključek: Rezultati kažejo na uporabnost brezžičnih elektronskih
srčnih vsadkov in mobilnih aplikacij pri pacientih s srčnimi obolenji, saj prinašajo
številne koristi. Pri razvoju aplikacij, ki spremljajo delovanje omenjenih naprav,
bi bilo pametno vključiti tudi uporabnike (bolnike), da bi bile aplikacije čim bolj
prilagojene njihovim potrebam.
Ključne besede: elektronski srčni vsadki, sodobna tehnologija, spremljanje na
daljavo, srčni bolniki.
176
