Page 180 - Petelin, Ana. 2020. Zdravje delovno aktivne populacije / Health of the Working-Age Population. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 180
avje delovno aktivne populacije | health of the working-age population Vloga informacijsko komunikacijske tehnologije pri samovodenju
sladkorne bolezni tipa 2
Filip Krajnc, Maruša Magister, Klara Nartnik, Andrej Starc
Univerza v Ljubljani, Zdravstvena Fakulteta, Zdravstvena pot 5,
1000 Ljubljana, Slovenija
Uvod: Kronične bolezni, kot je sladkorna bolezen tipa 2, predstavljajo hudo
breme zdravstvu po celotnem svetu. Uporaba informacijsko komunikacijske
tehnologije (IKT) pri samovodenju sladkorne bolezni postaja vse bolj pogosta.
Pacientom omogoča učinkovito vodenje bolezni in nadzor nad svojim zdrav-
jem. Tehnološke naprave, kot so računalniki, pametni telefoni in tablice, ter
mobilne aplikacije premoščajo časovne in krajevne ovire s spremljanjem podat-
kov, kot je krvni sladkor, od doma in z vzpostavljanjem komunikacije med pa-
cienti in zdravstvenimi delavci. Raziskave kažejo, da je prevalenca uporabe IKT
pri samovodenju sladkorne bolezni tipa 2 kljub številnim koristim nizka.
Metode: Uporabljena je bila deskriptivna raziskovalna metoda in sicer sistema-
tični pregled znanstvene literature. V pregled so bile vključene naslednje po-
datkovne baze: Google Schoolar, PubMed, CINAHL in Medline. Napredno is-
kanje je potekalo s pomočjo Boolovih logičnih operaterjev AND, v kombinaciji
ključnih besed: »Patient«, »Type 2 Diabetes«, »Self-management«, »Informati-
on and communication technology«. Sistematični pregled literature je bil izve-
den v prvi polovici marca 2020. Za prikaz odločanja o uporabnosti pregleda-
nih virov je bila uporabljena metodologija PRISMA, v nadaljnjo analizo pa smo
izbrali 10 virov.
Rezultati: Pacienti s sladkorno boleznijo tipa 2 so na splošno pripravljeni upo-
rabljati IKT pri samovodenju svoje bolezni in se zavedajo njenih koristi, kljub
temu je prevalenca uporabe IKT še vedno nizka. Najpogostejše ovire pri soo-
čanju z IKT so nepoznavanje uporabe računalnika, pametnega telefona ali mo-
bilnih aplikacij in nevarnost zlorabe osebnih podatkov. Rezultati so pokazali, da
uporaba IKT statistično pomembno prispeva k zmanjšanju glikiranega hemo-
globina (HbA1c), študije pa se delijo glede statistične pomembnosti pri zmanj-
ševanju telesne mase in indeksa telesne mase (ITM). Pacienti si želijo, da bi IKT
vsebovala različne komunikacijske kanale, omogočala možnost izmenjave izku-
šenj in povezljivost z različnimi zdravstvenimi sistemi ter ponudila pisno in sli-
kovno obliko njihovih informacij o bolezni.
Razprava in zaključek: Ker uporaba IKT pri samovodenju sladkorne bolezni
omogoča lažje spremljanje bolezni ter zmanjšuje možnost komplikacij, je za-
radi hitrega staranja prebivalstva in posledičnega naraščaja kroničnih bolezni,
vse bolj potrebna. Tak način vodenja bolezni bo olajšal obravnavo pacientov na
podeželju, saj bodo lažje in hitreje dostopali do morebitne zdravstvene pomo-
či. Zdravstveni delavci pa bodo razbremenjeni nepotrebnih obravnav in bodo
na podlagi stalnega spremljanja pacientov lažje ter hitreje ukrepali preventivno.
Razvijanje nove IKT zahteva sodelovanje med zdravstvenimi delavci in strokov-
njaki s področja IKT, prav tako pa se je potrebno osredotočiti tudi na želje in
potrebe pacientov.
Ključne besede: pacient, sladkorna bolezen tipa 2, samovodenje, informacijsko
komunikacijska tehnologija
178
sladkorne bolezni tipa 2
Filip Krajnc, Maruša Magister, Klara Nartnik, Andrej Starc
Univerza v Ljubljani, Zdravstvena Fakulteta, Zdravstvena pot 5,
1000 Ljubljana, Slovenija
Uvod: Kronične bolezni, kot je sladkorna bolezen tipa 2, predstavljajo hudo
breme zdravstvu po celotnem svetu. Uporaba informacijsko komunikacijske
tehnologije (IKT) pri samovodenju sladkorne bolezni postaja vse bolj pogosta.
Pacientom omogoča učinkovito vodenje bolezni in nadzor nad svojim zdrav-
jem. Tehnološke naprave, kot so računalniki, pametni telefoni in tablice, ter
mobilne aplikacije premoščajo časovne in krajevne ovire s spremljanjem podat-
kov, kot je krvni sladkor, od doma in z vzpostavljanjem komunikacije med pa-
cienti in zdravstvenimi delavci. Raziskave kažejo, da je prevalenca uporabe IKT
pri samovodenju sladkorne bolezni tipa 2 kljub številnim koristim nizka.
Metode: Uporabljena je bila deskriptivna raziskovalna metoda in sicer sistema-
tični pregled znanstvene literature. V pregled so bile vključene naslednje po-
datkovne baze: Google Schoolar, PubMed, CINAHL in Medline. Napredno is-
kanje je potekalo s pomočjo Boolovih logičnih operaterjev AND, v kombinaciji
ključnih besed: »Patient«, »Type 2 Diabetes«, »Self-management«, »Informati-
on and communication technology«. Sistematični pregled literature je bil izve-
den v prvi polovici marca 2020. Za prikaz odločanja o uporabnosti pregleda-
nih virov je bila uporabljena metodologija PRISMA, v nadaljnjo analizo pa smo
izbrali 10 virov.
Rezultati: Pacienti s sladkorno boleznijo tipa 2 so na splošno pripravljeni upo-
rabljati IKT pri samovodenju svoje bolezni in se zavedajo njenih koristi, kljub
temu je prevalenca uporabe IKT še vedno nizka. Najpogostejše ovire pri soo-
čanju z IKT so nepoznavanje uporabe računalnika, pametnega telefona ali mo-
bilnih aplikacij in nevarnost zlorabe osebnih podatkov. Rezultati so pokazali, da
uporaba IKT statistično pomembno prispeva k zmanjšanju glikiranega hemo-
globina (HbA1c), študije pa se delijo glede statistične pomembnosti pri zmanj-
ševanju telesne mase in indeksa telesne mase (ITM). Pacienti si želijo, da bi IKT
vsebovala različne komunikacijske kanale, omogočala možnost izmenjave izku-
šenj in povezljivost z različnimi zdravstvenimi sistemi ter ponudila pisno in sli-
kovno obliko njihovih informacij o bolezni.
Razprava in zaključek: Ker uporaba IKT pri samovodenju sladkorne bolezni
omogoča lažje spremljanje bolezni ter zmanjšuje možnost komplikacij, je za-
radi hitrega staranja prebivalstva in posledičnega naraščaja kroničnih bolezni,
vse bolj potrebna. Tak način vodenja bolezni bo olajšal obravnavo pacientov na
podeželju, saj bodo lažje in hitreje dostopali do morebitne zdravstvene pomo-
či. Zdravstveni delavci pa bodo razbremenjeni nepotrebnih obravnav in bodo
na podlagi stalnega spremljanja pacientov lažje ter hitreje ukrepali preventivno.
Razvijanje nove IKT zahteva sodelovanje med zdravstvenimi delavci in strokov-
njaki s področja IKT, prav tako pa se je potrebno osredotočiti tudi na želje in
potrebe pacientov.
Ključne besede: pacient, sladkorna bolezen tipa 2, samovodenje, informacijsko
komunikacijska tehnologija
178
