Page 107 - Vinkler, Jonatan. 2020. Izpod krivoverskega peresa: slovenska književnost 16. stoletja in njen evropski kontekst. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 107
trubar – »politik«? cerkovna ordninga (1564)
1533 mejna grofija Brandenburg in svobodno kraljevsko mesto Nürnberg,
1543. Schwäbisch Hall in Wolfenbüttel ...
Cerkveni red je tako sčasoma postal tudi izjemno pomemben politič-
ni in deželnopravni dokument, ki ga je izdal deženi suveren. Ta je v njem
definiral razmerje med lastnimi (dednimi) regali in pravicami po »milos-
ti Božji« na eni ter privilegiji in dolžnostmi deželne cerkve na drugi stra-
ni. Tako je bil poleg deželnih postav v reformiranem delu Reicha substitut
za določila, ki so bila v katoliških deželah artikulirana s konstitucijami ka-
nonskega prava Rimske cerkve. Slednje pa je mnogokje očrtavalo »delok-
rog« oblasti deželnega oblastnika. In nihče, ki ima v svojem »opisu del«
glagole s semantičnega polja (ob)vlad(ov)anja, si po naravi reči slednjega
ponavadi ne pusti omejevati. Tako je bilo v 16. stoletju z redkimi izjema-
mi na protestantski kot katoliški strani. In knez Karel Habsburški, ki je bil
notranjeavstrijski deželni knez v času izida Trubarjeve Cerkovne ordninge,
ni bil pri tem nobena izjema.
Trubarjev odnos do »posvetne oblasti« v teoriji in praksi
Vprašanje, zakaj se je Trubar odločil za pisanje cerkvenega reda, torej za
podvig, ki v njegovem času niti načelno niti pravno ni bil v pristojnosti
ne prvega deželnega pridigarja in celo konsistorija protestantske cerkve v
Notranji Avstriji ne, temveč deželnega kneza, in to v pravni in politični
konstelaciji, ki jo je popolnoma razumel in o kateri je vedel, da »cerkvi slo-
venskega jezika« na Kranjskem trajno ne more biti naklonjena, je mogoče
razumeti preko premisleka o Trubarjevem odnosu do »posvetne oblasti«.
V Cerkovni ordningi je najti naslednje mesto:
»Sledni človik,« pravi s. Paul, Rom. 13, inu s. Peter, 1. Pet. 2, »bodi
tei sui gosposčini, kir ima čez nega oblast, podveržen. Zakai obene
oblasti inu gosposčine nei, samuč od Buga. Inu kakeršne gossposči-
ne so, te iste so od Buga postavlene. Obtu, kateri ie tei gosposčini
zubper, ta isti ie tei Božy naredbi inu ordningi zubper inu ty, kir so
zubper, ty isti bodo čez se to pravdo pryeli. Zakai ty oblastniki ne
so k animu strahu tim, kir dobru deio, temuč tim, kir hudu. Aku
se pag ti te gosposčine ne hočes bati, taku ti sturi, kar ie dobru, inu
boš od nee hvalo imel, zakai ona ie en služabnik Božy tebi h dob-
rimu. Aku ti pag hudu sturiš, taku se ti bui. Zakai ona nekar zab-
ston tiga meča ne nossi, ona ie en služabnik Božy, en mesčavec h
timu serdu čez tiga, kir hudu sturi. Obtu vi morate biti pokorni, ne-
107
1533 mejna grofija Brandenburg in svobodno kraljevsko mesto Nürnberg,
1543. Schwäbisch Hall in Wolfenbüttel ...
Cerkveni red je tako sčasoma postal tudi izjemno pomemben politič-
ni in deželnopravni dokument, ki ga je izdal deženi suveren. Ta je v njem
definiral razmerje med lastnimi (dednimi) regali in pravicami po »milos-
ti Božji« na eni ter privilegiji in dolžnostmi deželne cerkve na drugi stra-
ni. Tako je bil poleg deželnih postav v reformiranem delu Reicha substitut
za določila, ki so bila v katoliških deželah artikulirana s konstitucijami ka-
nonskega prava Rimske cerkve. Slednje pa je mnogokje očrtavalo »delok-
rog« oblasti deželnega oblastnika. In nihče, ki ima v svojem »opisu del«
glagole s semantičnega polja (ob)vlad(ov)anja, si po naravi reči slednjega
ponavadi ne pusti omejevati. Tako je bilo v 16. stoletju z redkimi izjema-
mi na protestantski kot katoliški strani. In knez Karel Habsburški, ki je bil
notranjeavstrijski deželni knez v času izida Trubarjeve Cerkovne ordninge,
ni bil pri tem nobena izjema.
Trubarjev odnos do »posvetne oblasti« v teoriji in praksi
Vprašanje, zakaj se je Trubar odločil za pisanje cerkvenega reda, torej za
podvig, ki v njegovem času niti načelno niti pravno ni bil v pristojnosti
ne prvega deželnega pridigarja in celo konsistorija protestantske cerkve v
Notranji Avstriji ne, temveč deželnega kneza, in to v pravni in politični
konstelaciji, ki jo je popolnoma razumel in o kateri je vedel, da »cerkvi slo-
venskega jezika« na Kranjskem trajno ne more biti naklonjena, je mogoče
razumeti preko premisleka o Trubarjevem odnosu do »posvetne oblasti«.
V Cerkovni ordningi je najti naslednje mesto:
»Sledni človik,« pravi s. Paul, Rom. 13, inu s. Peter, 1. Pet. 2, »bodi
tei sui gosposčini, kir ima čez nega oblast, podveržen. Zakai obene
oblasti inu gosposčine nei, samuč od Buga. Inu kakeršne gossposči-
ne so, te iste so od Buga postavlene. Obtu, kateri ie tei gosposčini
zubper, ta isti ie tei Božy naredbi inu ordningi zubper inu ty, kir so
zubper, ty isti bodo čez se to pravdo pryeli. Zakai ty oblastniki ne
so k animu strahu tim, kir dobru deio, temuč tim, kir hudu. Aku
se pag ti te gosposčine ne hočes bati, taku ti sturi, kar ie dobru, inu
boš od nee hvalo imel, zakai ona ie en služabnik Božy tebi h dob-
rimu. Aku ti pag hudu sturiš, taku se ti bui. Zakai ona nekar zab-
ston tiga meča ne nossi, ona ie en služabnik Božy, en mesčavec h
timu serdu čez tiga, kir hudu sturi. Obtu vi morate biti pokorni, ne-
107
