Page 111 - Vinkler, Jonatan. 2020. Izpod krivoverskega peresa: slovenska književnost 16. stoletja in njen evropski kontekst. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 111
trubar – »politik«? cerkovna ordninga (1564)
teh nevernikov, zvernejo okuli inu rezdirajo vse tri Božje štiffte
inu postave, zlasti ta cerkovni, posvitni inu hišni regiment. En ta-
kov škodliv inu sramoten volk teči pod tem leipim, gladkim kožu-
hom, kir ti widertaufferji taku en leip šain pelajo v tem vunainim
lebnu. [poudaril J. V.] S teh menihov inu nun lebnom je tudi taku,
de je ta cejl svejt s teim prenorjen inu obgolufan. Ali Božja besse-
da odkrje ali rezodene takovo golufyo očitu, de se pod tem ovčjim
gvantom ali kožuhom ta volk vidi. (Trubar [1595] v Vinkler, Šetinc
in Javornik 2015, 520).
Toda tukaj je pri Trubarju že govora o odporu proti zavračanju celotnega
pozemskega družbenega ustrojstva in ne le (deželne) oblasti, kar pa je pred-
met onstran tukajšnje obravnave.13
Da je Trubar dovolj tesen (politični) stik med duhovno avtoriteto in
posvetno oblastjo tedanje dobe ter z njim povezana razmerja rafinirane-
ga prepričevanja in pritiska razumel zelo dobro ter znal topogledno pot-
rebna retorična izrazila tudi prav spretno uporabljati, ni nobenega dvo-
ma. V stoletju reformacij ni bil nikaka izjema. Izrazit primer omenjenega
je Trubarjevo prepričevanje nadvojvode Maksimilijana,14 naj podpre tisk
protestantskih knjig v južnoslovanskih jezikih. Slovenski reformator je na-
mreč 15. julija 1560 iz Stuttgarta odposlal pismo, v katerega je napisal:
Zato vaše kraljevo veličanstvo zavoljo Kristusa in njegove časti v
imenu in zaradi slovenske in hrvaške cerkve, ponovno najponiž-
neje zelo prosim, če bi se hotelo pogajati z gospodi in deželnimi za-
stopniki na Avstrijskem, Štajerskem, Koroškem (doslej sem zbiral
samo pri Kranjcih, s čimer sem plačal slovenski tisk) ter z ogrskimi
in hrvaškimi grofi, gospodi in deželnimi zastopniki ter jih pripravi-
ti do tega, da bi nam pomagali obdržati slovenski in hrvaški tisk ter
vzdrževati zgoraj omenjene tri osebe. Zakaj to so do teh narodov
dolžni, saj uporabljajo ta dva jezika njih podložniki in tudi Turki,
njihovi sosedje. S tem bodo pri Turkih dosegli več miru kakor s
sulicami in puškami [poudaril J. V.], kot sem o tem več napisal va-
šemu kraljevemu veličanstvu v pismu Rimljanom. (Trubar [1560] v
Vrečko in Krajnc-Vrečko 2015, 347–48)15
13 Glej Kos 1946 in tudi Vignjevič 2009, 129.
14 Habsburški princ je postal leta 1562 češki, 1563. ogrski kralj in leto za tem (1564)
cesar.
15 Podobno tudi v pismu nadvojvodi Maksimilijanu 27. julija 1560; glej Trubar [1560] v
Vrečko in Krajnc-Vrečko 2015, 85.
111
teh nevernikov, zvernejo okuli inu rezdirajo vse tri Božje štiffte
inu postave, zlasti ta cerkovni, posvitni inu hišni regiment. En ta-
kov škodliv inu sramoten volk teči pod tem leipim, gladkim kožu-
hom, kir ti widertaufferji taku en leip šain pelajo v tem vunainim
lebnu. [poudaril J. V.] S teh menihov inu nun lebnom je tudi taku,
de je ta cejl svejt s teim prenorjen inu obgolufan. Ali Božja besse-
da odkrje ali rezodene takovo golufyo očitu, de se pod tem ovčjim
gvantom ali kožuhom ta volk vidi. (Trubar [1595] v Vinkler, Šetinc
in Javornik 2015, 520).
Toda tukaj je pri Trubarju že govora o odporu proti zavračanju celotnega
pozemskega družbenega ustrojstva in ne le (deželne) oblasti, kar pa je pred-
met onstran tukajšnje obravnave.13
Da je Trubar dovolj tesen (politični) stik med duhovno avtoriteto in
posvetno oblastjo tedanje dobe ter z njim povezana razmerja rafinirane-
ga prepričevanja in pritiska razumel zelo dobro ter znal topogledno pot-
rebna retorična izrazila tudi prav spretno uporabljati, ni nobenega dvo-
ma. V stoletju reformacij ni bil nikaka izjema. Izrazit primer omenjenega
je Trubarjevo prepričevanje nadvojvode Maksimilijana,14 naj podpre tisk
protestantskih knjig v južnoslovanskih jezikih. Slovenski reformator je na-
mreč 15. julija 1560 iz Stuttgarta odposlal pismo, v katerega je napisal:
Zato vaše kraljevo veličanstvo zavoljo Kristusa in njegove časti v
imenu in zaradi slovenske in hrvaške cerkve, ponovno najponiž-
neje zelo prosim, če bi se hotelo pogajati z gospodi in deželnimi za-
stopniki na Avstrijskem, Štajerskem, Koroškem (doslej sem zbiral
samo pri Kranjcih, s čimer sem plačal slovenski tisk) ter z ogrskimi
in hrvaškimi grofi, gospodi in deželnimi zastopniki ter jih pripravi-
ti do tega, da bi nam pomagali obdržati slovenski in hrvaški tisk ter
vzdrževati zgoraj omenjene tri osebe. Zakaj to so do teh narodov
dolžni, saj uporabljajo ta dva jezika njih podložniki in tudi Turki,
njihovi sosedje. S tem bodo pri Turkih dosegli več miru kakor s
sulicami in puškami [poudaril J. V.], kot sem o tem več napisal va-
šemu kraljevemu veličanstvu v pismu Rimljanom. (Trubar [1560] v
Vrečko in Krajnc-Vrečko 2015, 347–48)15
13 Glej Kos 1946 in tudi Vignjevič 2009, 129.
14 Habsburški princ je postal leta 1562 češki, 1563. ogrski kralj in leto za tem (1564)
cesar.
15 Podobno tudi v pismu nadvojvodi Maksimilijanu 27. julija 1560; glej Trubar [1560] v
Vrečko in Krajnc-Vrečko 2015, 85.
111
